GIT GUDOFF
V Turčiji se medtem odvija nov cikel lovljenja in izganjanja podpornikov verskega voditelja Fethullaha Gulena. Turški organi pregona so prejeli naloge za aretacijo 1112 oseb, obtoženih goljufanja na izpitu za napredovanje iz policaja v namestnika policijskega inšpektorja. Gulenovo omrežje naj bi, po prepričanju turških oblasti, svojim članom posredovalo pravilne odgovore za izpit ter s tem poskrbelo za namestitev lastnih kadrov med vrste policijskih funkcionarjev. Sicer je bilo od domnevnega poskusa državnega udara leta 2016 zaradi povezav z Gulenom in njegovimi institucijami aretiranih več kot 220 tisoč ljudi, slaba polovica katerih je še zmeraj za zapahi, kjer čakajo na sojenje.
Voljo turškega predsednika Erdogana pa pridno upoštevajo tudi v Nemčiji, kjer je notranje ministrstvo odredilo zaprtje in prepoved delovanja dveh založniških hiš, povezanih s Kurdsko delavsko stranko PKK. Po opravljenih hišnih preiskavah sta bili založniški hiši Mesopotamia in MIR Multimedia zaprti in prepovedani, saj naj bi vsi njuni prihodki odtekali izključno k različnim vejam PKK. Nemški notranji minister Horst Seehofer je dejal, da so, glede na to da je PKK v Nemčiji prepovedana, takšne akcije nujne za vzdrževanje vladavine prava. Po nekaterih ocenah naj bi imel PKK v Nemčiji okoli 15 tisoč podpornikov.
Vlada na Finskem je predstavila rezultate enoletne pilotne študije učinkov Univerzalnega temeljnega dohodka na dobrobit in zaposlovanje njegovih prejemnikov. Študija, v katero je bilo vključenih 2000 brezposelnih, ki so poleg socialnih transferjev prejemali še 560 evrov temeljnega dohodka, je po enem letu pokazala, da sta se dobrobit in zadovoljstvo prejemnikov povečala, hkrati pa se število uspešnih zaposlitev praktično ni povečalo. Na podlagi teh ugotovitev je vlada eksperiment ocenila kot neuspešen in ga navkljub nasprotovanju opozicijske Levice in Zelenih ne namerava nadaljevati. Namesto tega bodo raje poskusili reformirati že obstoječe socialne transferje.
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je ob odprtju plenarnega zasedanja parlamenta opravičil za izjave na proslavi ob dnevu spomina na žrtve v fojbah. Govor je sprožil odzive slovenskih in hrvaških politikov, ki opozarjajo, da gre za revizijo zgodovine. Tajani je dejal, da je v govoru hotel prenesti sporočilo miru in se spomniti na žrtve vseh totalitarističnih režimov. S tem ko je nazdravil italijanski Istri in italijanski Dalmaciji, pa je nagovarjal izseljence iz teh območij po drugi svetovni vojni in ne italijanskih ozemeljskih teženj po Istri in Dalmaciji. Več v današnjem OFFsajdu ob petih.
Državni zbor je danes na izredni seji z 72 glasovi za in 12 proti ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Zvezi NATO. Velja omeniti, da je Slovenija prva država za Grčijo, ki je to storila. Proti sta glasovali poslanski skupini stranke Levica in Slovenske nacionalne stranke, deklarativno zaradi nasprotovanja NATU kot imperialistični organizaciji oziroma zaradi mnenja, da članstvo v NATU ni v interesu makedonskih državljanov. Ratifikacijo protokola je v nagovoru poslancem po seji pozdravil in se zanjo zahvalil predsednik makedonskega parlamenta Talat Xhaferi.
Prikaži Komentarje
Komentiraj