Gruevski off

Turške oblasti so aretirale dvanajst akademikov zaradi podpisa deklaracije, ki obsoja vojaško kampanjo Turčije proti borcem Delavske stranke Kurdistana. Deklaracija presega turške državne meje, podpisalo pa jo je več kot 1200 akademikov, tudi Noam Chomsky in Slavoj Žižek. Pridržani akademiki so obtoženi kršenja zakonodaje, ki prepoveduje žalitev turških institucij, grozi pa jim do 5 let zaporne kazni. Predsednik Erdogan je deklaracijo označil za izdajo in teroristično propagando, njene podpisnike pa označil za “petokolonaše” tujih sil.

Izrazito represivno delovanje vojske v turškem Kurdistanu pa ni priljubljeno niti med vojaki. Spletna stran Kurdish Question navaja, da je iz vojske zaradi nasilja nad civilisti izstopilo 23 oficirjev, nezanemarljiv delež turških vojakov pa ne želi sodelovati v operacijah, ki potekajo v kurdskih mestih. V naselju Şırnak naj bi tudi več deset pripadnikov začasnih vaških straž dezertiralo, ker nasprotujejo nasilju, izvajanim nad Kurdi.

Velika Britanija in Francija zahtevata nujni sestanek Varnostnega sveta Združenih Narodov, da bi ustavili obleganja sirskih mest, kot so Maday, Kafray in Al-Fu’ah. Maday je trenutno pod nadzorom sirskih upornikov in je oblegano s strani vladnih sil. Nasprotujoči si strani sta pristali na dogovor, da imajo v oblegano mesto dostop humanitarni konvoji, dva takšna konvoja pa sta mesto že dosegla. Organizacija Zdravniki brez meja trdi, da je v mestu zaradi stradanja do sedaj umrlo najmanj 28 ljudi. V Siriji v obleganih naseljih trenutno živi približno 400 000 ljudi.   

Ob bližajoči se obletnici ljudskih vstaj je egipčanska policija aretirala več aktivistov. Policija je aretirala tudi dve osebi, ki naj bi po besedah ministrstva za notranje zadeve bila administratorja več Facebook strani, preko katerih naj bi podpirala Muslimansko bratovščino in spodbujala k protestom. Represivni aparati pa na disidentske organizacije in posameznike niso postali pozorni šele ta teden, ampak jih spremljajo že več mesecev. Osredotočajo se predvsem na novinarje in člane opozicijskih organizacij, saj aretirani aktivisti pripadajo bodisi Muslimanski bratovščini bodisi liberalnim gibanjim, ki si jih egipčanski režim prizadeva utišati.   

Švicarska radiotelevizija poroča, da švicarski organi beguncem ob njihovem prihodu zaplenijo premoženje. Prakso, ki jo je nedavno začela Danska, Švica utemeljuje s sklicevanjem na že obstoječi zakon, ki pravi, da morajo prosilci za azil, če je to možno, prispevati k poplačilu stroškov za procesiranje in nastanitev v sprejemnih centrih. Obstoječa zakonodaja poplačevanje stroškov predvideva tudi za daljše časovno obdobje. Tako naj bi prosilci za azil do deset let namenjali deset odstotkov svojih prihodkov za poplačilo stroškov, ki naj bi jih povzročili. Ti po pavšalu znašajo petnajst tisoč švicarskih frankov oz. slabih štirinajst tisoč evrov. Prosilci za azil se plačevanju stroškov lahko izognejo le tako, da v roku sedmih mesecev po prihodu v Švico državo zapustijo.

Makedonski premier Nikola Gruevski je parlamentu podal odstop. Gre za izpolnitev dela obvez iz dogovora, ki so ga julija lani podpisale štiri največje makedonske stranke. Dogovor predvideva razpis predčasnih volitev aprila letos,  odstop Gruevskega 100 dni pred tem in spremembo volilne zakonodaje. Nekatera ministrstva je glede na dogovor zavoljo večjega nadzora aktivnosti pred volitvami že prevzela opozicija. Pri julijskem dogovoru je mediirala evropska skupnost, tudi danes pa se na obisku v Skopju mudi evropski komisar za širitev Johhanes Hahn, ki naj bi asistiral pri nadaljnji razrešitvi politične krize v Makedoniji.

Simptomi politične krize so resno izbruhnili pred letom dni, ko je opozicija po letu obstrukcije Sobranja začela objavljati nezakonito pridobljene posnetke dvajset tisočim Makedoncem. Množičnim demonstracijam maja lani je sledil omenjeni dogovor največjih vladnih in opozicijskih strank v državi, ki je nakazal smer izhoda iz krize. Kako se bo izpolnjevanje dogovora nadaljevalo po odstopu Gruevskega, pojasni profesor sociologije iz skopske univerze Ljubče Ristevski:

Izjava

Eno ključnih vprašanj, ki ostaja odprto, je sprememba volilne zakonodaje, ki bi omogočila bolj demokratične in svobodne volitve. Ristevski dvomi o tem, da je za zadovoljive spremembe zakonodaje sploh dovolj časa.
Po odstopu Gruevskega se kot najverjetnejši naslednik kaže generalni sekretar VMRO-DPMNE Emil Dimitriev, ki pa - pojasnjuje Ristevski - za makedonsko javnost ostaja precejšnja neznanka:

Izjava

Slovensko notranje ministrstvo načrtuje vzpostavitev nastanitvenega centra za begunce v Kidričevem. Center naj bi sprejel do 4000 ljudi, predlog ministrstva pa je bil tudi, da bi se za ta namen uporabile tamkajšnje zgradbe slovenske vojske. Župan Kidričevega Anton Leskovar je na ministrstvo naslovil protestno pismo, v katerem izpostavlja, da so takšne odločitve potekale brez vednosti lokalne skupnosti. Župana podpirajo tudi občani, ki so organizirali protest. Država v dotičnem primeru ravna najmanj nerazumno, saj so nekatera lokalna okolja v Sloveniji že izrazila solidarnost do beguncev in pripravljenost za njihovo namestitev.

Združenje psihoterapevtov Slovenije ter Slovenska krovna zveza za psihoterapijo bosta danes podpisali memorandum o sodelovanju za doseg zakonske ureditve psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji. Kaj konkretno si psihoterapevtska skupnost obeta od memoranduma, pojasni Milena Srpak, predsednica Zduženja psihoterapevtov Slovenije:

Izjava

Psihoterapija je zakonsko neurejeno področje kljub temu, da predlog zakona že dalj časa obstaja. Kakšna je njegova prihodnost, pojasni Srpak:

Izjava

Off sta pripravila vajenca Klemen in Mladen.