Hajdinjak OFF z Darsa

Italijanska premierka Georgia Meloni in albanski premier Edi Rama sta predstavila dogovor, po katerem bo Italija v Albaniji do pomladi prihodnje leto odprla dva centra za migrante, enega v pristanišču Shëngjin in drugega v notranjosti države. Migrantska centra v Albaniji bosta delovala pod italijansko oblastjo, namenjena pa bosta migrantom, ki jih bodo italijanske ladje potegnile iz morja. Pri tem je Meloni zatrdila, da v Albanijo ne bodo odpeljali mladoletnikov, nosečnic in drugih ranljivih skupin. Z gradnjo centrov v Albaniji želi italijanska vlada zmanjšati število migrantov, ki pridejo v državo. V novih migrantskih centrih bodo ljudje pridržani, dokler italijanske oblasti ne bodo obdelale prošenj za azil, v primeru zavrnitve pa bodo deportirani, še preden stopijo na italijanska tla. Ob odprtju naslednje leto naj bi centra sprejela do tri tisoč ljudi, Italija pa načrtuje, da bosta kasneje lahko sprejela do 36 tisoč ljudi na leto. Italijanske vlade so se doslej trudile predvsem preprečevati reševanje ljudi iz Sredozemskega morja, oteževati delo nevladnikom in opremljati obalne straže severnoafriških držav. Desničarska vlada Giorgie Meloni pa je letos po celotni državi že razglasila izredne razmere pod pretvezo velikega števila prihodov migrantov. Zakonodaja, ki jo je sprejela vlada, je pospešila postopke deportacije. 

V zameno za gradnjo centrov naj bi Italija podprla vstop Albanije v Evropsko unijo. Italija je migrantske centre zunaj države želela odpreti v severni Afriki, vendar k temu ni privolila nobena od držav v regiji. Gre za prvi tak dogovor o izvozu procesiranja ljudi na tuje ozemlje za članico Evropske unije. Uradno je z Ruando dogovorjeno Združeno kraljestvo, toda o tem še bije sodne bitke. Nekaj podobnega načrtujejo vsaj še vlade v Avstriji, na Danskem in v Nemčiji. 

Za zmanjšanje števila migrantov v državi si prizadeva tudi nemška vlada na čelu s socialdemokratom Olafom Scholzem. Zvezna vlada se je dogovorila z voditelji posameznih zveznih dežel, ki so od vlade zahtevali višjo finančno podporo za oskrbovanje migrantov. Vlada bo z naslednjim letom deželam in občinam namenila 7500 evrov na leto za vsakega prosilca za azil. Kot razlog za prihode migrantov v Nemčijo predvsem nemški konservativni politiki navajajo, da migranti v Nemčiji dobijo višjo finančno pomoč kot v drugih državah Evropske unije. Nemška vlada je zato sprejela ukrep, s katerim bo zmanjšala denarno pomoč migrantom. Doslej je veljalo, da so po osemnajstih mesecih, kar je praviloma doba, v kateri so obdelane prošnje za azil, prosilci upravičeni do višjih socialnih prispevkov. Ta prag bodo zdaj premaknili na tri leta, v katerih bodo prosilci morali preživeti z dobrih 400 evrov na mesec. Poleg tega bodo del denarne pomoči za nakup hrane prosilci dobili na posebne kartice, s katerih prosilci ne bodo mogli dvigniti denarja. Več predstavnikov zveznih dežel je sicer zahtevalo sistem, ki bi omogočal obravnavo prosilcev za azil zunaj Nemčije, na primer v afriških državah, podobno kot bo počela Italija v Albaniji. Vendar se s tem v vladi še niso strinjali zaradi pravnih pomislekov. 

Poleg Italije in Nemčije namerava zakone na področju migracij zaostriti tudi Francija. Francoski senat je začel z obravnavo zakona, katerega namen je med drugim pospešitev deportacije za tiste migrante, ki so obravnavani kot »resna grožnja za javni red«. Do sedaj je senat glasoval o spremembah: določili so letne kvote za tujce, ki jim bo dovoljen vstop v državo, in zaostrili pravila za združitev družinskih članov s tujci, ki so že v Franciji. Nova zakonodaja, ki jo bo moral sprejeti še spodnji dom parlamenta, vključuje tudi določbe, po katerih bodo lahko neregistrirani migranti, ki delajo v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, dobili papirje. V času, ko se je začela obravnava zakona v s enatu, se je pred zgradbo odločevalcev zbralo majhno število protestnikov. 

Po parlamentarnih volitvah, ki so na Poljskem potekale prejšnji mesec, je predsednik Andrzej Duda mandat za sestavo vlade podelil aktualnemu premierju Mateuszu Morawieckemu. Njegova konservativna stranka Zakon in pravičnost je na volitvah prejela največ glasov. Dobila je 194 sedežev v parlamentu, vendar kot kaže nima potrebne parlamentarne večine, torej vsaj 231 sedežev. Vse parlamentarne stranke so se sodelovanju z vladajočo stranko namreč odrekle. Tri opozicijske stranke na čelu z Državljansko koalicijo, ki jo vodi nekdanji premier Donald Tusk, so skupaj prejele 248 sedežev, torej parlamentarno večino. Tusk namerava vlado oblikovati s strankama Tretja pot in Nova Levica. 

Ministrstvo za notranje zadeve v Gazi je sporočilo, da so vse pekarne v mestu Gaza in v guvernatu Severna Gaza zaprte zaradi načrtnega izraelskega obstreljevanja ter pomanjkanja goriva in moke. Tudi vozila s humanitarno pomočjo severa Gaze ne dosežejo. Izraelsko ministrstvo za pravosodje je medtem predstavilo odločitev, po kateri bo vojski in varnostni agenciji Šin Bet podelilo pooblastila za dostop do posnetkov  zasebnih varnostnih kamer. Izraelska vojska bo po novem lahko brez vednosti lastnikov kamer dostopala do posnetkov in jih pregledala. Deklarativni namen tega je preprečiti objavo posnetkov, ki bi lahko škodovali varnosti Izraela. Ukrep, ki bo veljal pol leta, bo začel veljati prihodnjo soboto, do takrat pa lahko državljani na ministrstvo pošljejo pripombe. 

Ko Evropska unija, Združene države Amerike in njihove zaveznice trdno stojijo za Izraelom in podpirajo pobijanje Palestincev, druge države omejujejo diplomatske stike z Izraelom. Nazadnje sta svoje veleposlanike iz Izraela odpoklicali Južna Afrika in Čad. Južnoafriška zunanja ministrica Naledi Pandor je ob tem Izrael obtožila, da Palestince zaradi napada Hamasa kolektivno kaznuje. Palestinsko odporniško gibanje Hamas je operacijo Nevithta Al Aksa izvedlo pred točno mesecem dni. Od tedaj so Izraelci pobili prek deset tisoč Palestincev, od tega več kot štiri tisoč otrok.

Valentin Hajdinjak je odstopil z mesta predsednika uprave Darsa. Na seji nadzornega sveta državne družbe za avtoceste so razpravljali o domnevnem podkupovanju za posle z Darsom. Kot poroča portal Necenzurirano, je nadzorni svet Hajdinjaka nameraval krivdno razrešiti, če ne bi odstopil sam. Odstop je Hajdinjak pojasnil danes:

Izjava

Nadzorni svet Darsa je sprejel tudi sklep o izvedbi forenzične revizije poslov, o katerih sta poročala Pop TV in Televizija Slovenija. Na Pop TV so pred dobrima dvema tednoma s pomočjo anonimnega žvižgača objavili zgodbo o domnevnih podkupninah pri Darsovem razpisu za avtovleke tovornih vozil. Objavili so tudi video, na katerem Rok Snežič, samooklicani davčni svetovalec in znan sodelavec Slovenske demokratske stranke, v gotovini prejema pet tisoč evrov. Iz posnetka ni razvidno, kdaj je nastal, s kakšnim namenom in iz čigavih rok Snežič denar prejema. Anonimni žvižgač je zatrdil, da je Snežič denar zbiral za SDS, a o tem Pop TV ni predstavil materialnih dokazov. Po objavi posnetkov je premier Robert Golob dejal, da ne želi komentirati razkritij, a da posnetki povedo vse. 

V oddaji Tarča na Televiziji Slovenija so poročali o Darsovem razpisu za dobavo specialnih strojev, ki je še v pripravi. V Tarči so trdili, da je poslovni svetovalec Gašper Bedenčič enemu od podjetij, ki specialna vozila dobavlja, ponudil prilagoditev razpisnih pogojev. Poleg tega naj bi dejal, da podjetje razpis lahko dobi, če pet odstotkov vrednosti pogodbe dajo stranki Nova Slovenija. 

Namesto Hajdinjaka, ki je nekdanji podpredsednik Nove Slovenije, je nadzorni svet za pol leta kot novega predsednika uprave Darsa imenoval Davida Skornška, doselej člana uprave, pristojnega za področje financ in računovodstva. Skornšek sedi tudi v nadzornem svetu Elesa, državnega operaterja električnega omrežja. V upravi Darsa je iz vrst Elesa tudi Andrej Ribič, ustanovni član Gibanja Svoboda. Predsednik nadzornega sveta Darsa je Andrej Šušteršič, ki je z Ribičem sodeloval v Elektru Ljubljana. 

Predsednik vlade Robert Golob se je sestal z vodjami parlamentarnih strank, s katerimi je razpravljal o predlogu novega zakona o obnovi in razvoju. Golob je predstavil, kateri bodo finančni viri obnove po poplavah, in zagotovil, da ne bodo dodatno obdavčili dela. 

Izjava

Operaterji v klicnih centrih za obveščanje, dosegljivih na številko 112, so ministrstvu za obrambo poslali poziv pred stavko. Poziv je podpisalo 127 operaterjev. V upravi za zaščito in reševanje, ki spada pod obrambno ministrstvo, bodo prihodnji petek izvedli spremembe v organizaciji. V te spremembe pa niso zajete plače operaterjev v klicnih centrih. Operaterji na začetku opravljanja poklica prejemajo minimalno plačo. V sindikatu ministrstva za obrambo trdijo, da so operaterji podplačani in zahtevajo, da se jim prizna opravljanje dela dispečerjev, kar bi pomenilo, da bi napredovali za šest plačnih razredov. Danes se bo sindikat ponovno sestal z upravo za zaščito in reševanje. 

Vir fotografije: STA foto