Indijski OFF

Ruski plinski gigant Gazprom je z jutrišnjim dnem napovedal drastično zmanjšanje dobave plina po plinovodu Severni tok v Nemčijo. Plinovod bo obratoval z 20-odstotno kapaciteto, dnevno bo v Nemčijo dovažal okoli 33 milijonov kubičnih metrov plina, kar predstavlja polovico trenutne dobave. Plinovod je sicer trenutno na okoli 40 odstotkih celotne obratovalne kapacitete. Za to potezo so se v ruskem podjetju uradno odločili zaradi popravila motorja v eni od plinskih turbin. Kot trdijo v Kremlju, turbina, ki so jo poslali na popravilo v Kanado, še ni prispela, prav tako pa peša še ena turbina.

V Bruslju so se na izrednem zasedanju sestali ministri za energetiko držav članic Evropske unije, med njimi je tudi slovenski minister Bojan Kumer. Dosegli so dogovor o uredbi, s katero bodo na področju Unije uveljavili prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje porabe plina do konca marca 2023, in sicer glede na povprečno porabo med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Zmanjšanje porabe bi Evropska komisija lahko uvedla kot obvezo v primeru razglasitve stanja alarma zaradi akutnega pomanjkanja plina. Odločitev komisije o obveznem zmanjšanju porabe bi morale s kvalificirano večino potrditi še države članice v Svetu Evropske unije. Neuradno je prvotnemu predlogu nasprotovalo najmanj 12 držav članic, a so se te očitno zadovoljile s številnimi izjemami v predlogu uredbe. Po eni od izjem bi bile iz obveznega zmanjšanja porabe izvzete države, ki so za proizvodnjo električne energije od plina močno odvisne. Države članice bodo morale uredbo potrditi še s pisnim zagotovilom, veljala pa bo eno leto z možnostjo podaljšanja. Ureditvi je nasprotovala le Madžarska. 

Tunizijski predsednik Kais Sajed je pričakovano slavil na ustavnem referendumu, na katerem so volivci odločali o dodatnem povečanju pooblastil predsednika. Volilna udeležba je bila nizka – referenduma se je namreč udeležila dobra četrtina volilnih upravičencev. Več kot 90 odstotkov udeležencev referenduma je sicer glasovalo za ustavne spremembe. V razklani opoziciji spremembam ustave ostro nasprotujejo, pred referendumom so organizirali nekaj protestniških shodov. Del opozicije je menil, da bi bilo treba referendum bojkotirati in igrati na strune nelegitimnosti referendumske odločitve, preostali pa so trdili, da se je treba referenduma udeležiti in spremembam ustave nasprotovati z glasovanjem. Spremembe ustave tunizijski politični sistem iz polpredsedniškega spreminjajo v predsedniškega. Vloga parlamenta, ki ga je Sajed lani razpustil, bo v novem sistemu še dodatno omejena.

Nekdanji albanski predsednik Ilir Meta, ki je svoj mandat končal pretekli teden, se je že vrnil v aktivno politiko. Ponovno se je pridružil Socialističnemu gibanju za integracijo, ki ga je leta 2004 po izstopu iz Socialistične stranke Albanije tudi ustanovil. Socialistično gibanje za integracijo ima trenutno sicer štiri opozicijske poslance v 140-članskem parlamentu. Pred parlamentom je pred tem že prisegel naslednik Mete na predsedniškem stolčku – novi albanski predsednik je postal Bajram Begaj. Begaj je po poklicu zdravnik, večji del svoje kariere je deloval v vojski. Med letoma 2020 in 2022 je bil načelnik generalštaba albanske vojske. Za predsedniško funkcijo ga je izvolil parlament.

Danes bodo otvorili Pelješki most, s katerim je Hrvaška dosegla svojo teritorialno kontinuiteto. Most povezuje celinsko Hrvaško s polotokom Pelješac, s tem pa turistom in prebivalcem s severa ne bo potrebno prečiti Neuma, ki je del Bosne in Hercegovine. Most je dolg 2.404 metre, skupaj z gradnjo vpadnic pa je projekt težak več kot 550 milijonov evrov. Okoli 65 odstotkov sredstev so prispevali skladi Evropske unije. Most je projektiral Marjan Pipenbaher, dela pa je izvajal kitajski megagradbinec China Road and Bridge Corporation. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kadrovanja ne ustavlja. Imenoval je novega poveljnika za specialne operacije v regijah Donetsk in Lugansk. Do sedaj je to funkcijo opravljal generalmajor Hirohij Halahan, zaradi velikih teritorialnih izgub ga bo na funkciji zamenjal Viktor Horenko.

Indija nasprotuje vsakršnemu sodelovanju tretjih držav v kitajsko-pakistanskem gospodarskem koridorju. Indijsko zunanje ministrstvo je Kitajsko in Pakistan obtožilo, da k sodelovanju vabi tretje države, kar v Indiji razumejo kot kršitev indijske suverenosti in teritorialne integritete. Indijske oblasti sicer že nasploh nasprotujejo kitajsko-pakistanskemu gospodarskemu koridorju, ki povezuje pakistansko pristanišče Gwadar ob Arabskem morju s kitajskim mestom Kašgar v ujgurski avtonomni regiji Šindžjang. Koridor namreč poteka tudi prek Kašmirja, ki je po mnenju Indije okupirano ozemlje – okupirala naj bi ga Pakistan in tudi Kitajska. 

Indijsko ministrstvo za okolje, gozdove in podnebne spremembe je napovedalo, da za gradnjo avtocest manj kot 100 km od meja države oziroma od linije nadzora ne bo več potrebno okoljsko dovoljenje. Svojo odločitev so na ministrstvu utemeljili z obrambnim in državnovarnostnim pomenom obmejnih območij. Vse podrobnosti še niso znane, med drugim ostaja nejasno, ali se nova ureditev tiče zgolj kopenskih ali tudi morskih meja. Če bi novo ureditev implementirali za obe vrsti meja, na okoli 35 odstotkih površine države za avtocestne projekte ne bi bilo več potrebno pridobiti okoljskega dovoljenja, kar bi lahko vplivalo ne samo na gozdove, pač pa tudi na ostale naravne habitate, med drugim na primer na stepske pašnike, mokrišča in na obalne ekosisteme. 

Papež Frančišek se je na obisku v Kanadi, kjer se je srečal s predstavniki staroselcev, opravičil za delovanje katoliške cerkve v rezidenčnih šolah in preživele ter ostale indijance prosil odpuščanja. Dejal je, da mora opravičilu nujno slediti resna preiskava dejanj cerkvenih struktur. Več kot 150 tisoč otrok staroselcev je bilo v obdobju od okoli leta 1880 do leta 1990 prisiljenih v obiskovanje šol za prevzgojo. Učenci so bili ločeni od svojih družin, poleg prisilne asimilacije so bili pogosto fizično, psihološko in spolno zlorabljani, več kot šest tisoč otrok je času šolanja tudi umrlo. Rezidenčne šole je sicer financirala kanadska vlada, a so jih v upravljanje dobile različne krščanske cerkve.

Slovenija

V Malem grabnu se je zgodil obsežen pogin rib. Poginila je tona in pol rib, po besedah predsednika ribiške družine Barje pa v naslednjih 10 do 15 letih v Malem grabnu ne bo nobene ribe. O poginu so bile obveščene pristojne institucije, preiskava še traja. Ker je bilo v vodi dovolj kisika, sklepajo, da so ribe poginile zaradi izliva kemikalije v kanal. Več o množičnem poginu rib v Malem grabnu v OFFsajdu ob petih.

Piratska stranka se je na kongresu odločila, da bo na jesenskih predsedniških volitvah podprla Natašo Pirc Musar. Na kongresu so se za podporo Pirc Musar odločili zaradi njenega delovanja na področju varstva osebnih podatkov, varstva človekove zasebnosti in javnega interesa na področju dostopa do informacij javnega značaja. Med letoma 2005 in 2014 je namreč delovala kot informacijska pooblaščenka. V stranki Socialnih demokratov pa za zdaj še nimajo svojega kandidata za predsedniško bitko. To je postalo jasno po včerajšnji seji predsedstva stranke. Evropski poslanec in nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez je ponudbo za kandidaturo doslej zavračal in jo zavrnil tudi tokrat.