InformerOFF Vučić

Aktualno-politična novica
29. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

O referendomu o legalizaciji splava na Irskem.
 / 25. 5. 2018

V Budimpešti so protestirali proti omejevanju pravice do splava, ki ga je z dekretom uvedla konservativna vlada Viktorja Orbána pred dvema tednoma. Po novem so zdravniki pred posegom ženskam obvezani predstaviti »jasno prepoznaven indikator življenjskih znakov fetusa«. S tem pa ženske odvračajo od opravljanja umetne prekinitve nosečnosti. Kakor trdijo protestnice, gre pri tem za poniževanje žensk in izvajanje nadzora nad njihovimi življenji. Organizacije za pravice žensk na Madžarskem so na protestu vlado pozvale še, naj ženskam, ki pričakujejo otroka, zagotovi varne pogoje za življenje in dostop do kontracepcije za vse. Zeleni val protestov za pravico do splava je zajel tudi Latinsko Ameriko. V znamenju svetovnega dne varnega splava so se protesti odvijali v prestolnicah Mehike, Venezuele, Čila, Peruja, Bolivije, Kolumbije in Salvadorja.    

V Beogradu poteka drugi dan protestov zaradi intervjuja s serijskim posiljevalcem Igorjem Miloševićem, ki ga je objavil srbski tabloid Informer. Tabloid je del medijske hobotnice, ki je pod vplivom vladajoče Srbske napredne stranke in predsednika Aleksandra Vučića. Milošević je bil za številna posilstva že večkrat obsojen, pred tednom dni so ga iz zapora izpustili, saj je odslužil 15-letno zaporno kazen. V intervjuju razlaga, da se posilstvom ne more upreti, opisuje dejanja posilstva in svetuje, kako naj se žrtve ob tem obnašajo. Med drugim je izjavil, naj se mu samo prepustijo, utihnejo in naj napadalca gledajo, kot da je njihov mož, sicer bodo tepene. Poleg tega, da obstaja bojazen, da bi vnovič napadel, kot že vsakič, ko je bil iz zapora izpuščen, protestniki nasprotujejo objavi v Informerju, saj s tem medij daje platformo posiljevalcu. 

Parlamentarne volitve v Franciji
 / 21. 6. 2022

V Franciji pod koordinacijo Generalne konfederacije delavstva poteka stavka javnega sektorja zaradi naraščajočih cen in proti napovedani pokojninski reformi, kar je prvo večje nasprotovanje, s katerimi se sooča predsednik Emmanuel Macron od aprilske ponovne izvolitve. V stavki sodelujejo zaposleni v šolstvu, pristaniški delavci, zaposleni v kontroli zračnega prometa in zaposleni v javnem transportu. Sindikati nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti s trenutnih 62 na 65 let. Trdijo, da je v državi že tako veliko brezposelnih. V času inflacije zahtevajo dvig minimalne urne postavke na 15 evrov s trenutnih 11 evrov in dvig pomoči brezposelnim na 2000 evrov mesečno. Sredinska vlada je sicer v borbi z draginjo že odobrila povišanje plač javnim uslužbencem in učiteljem ter dvignila pokojnine.

Kje evropske države zaradi potencialnih sankcij proti Rusiji iščejo nadomestni plin
 / 21. 4. 2022

Švedska obalna straža je sporočila že četrto uhajanje plina iz plinovoda Severni tok v Baltskem morju, potem ko so v ponedeljek seizmografske postaje zaznale prve nepojasnjene eksplozije na podmorskih plinskih ceveh Severnega toka. Plinovod je v lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je v odgovor na zahodne sankcije po začetku invazije v Ukrajini zmanjšal dobavo plina in prekinil gradnjo plinovoda Severni tok 2, v katerem pa se je vseeno nahajal plin. Uradno stališče Evropske unije je, da je šlo za sabotaže na plinovodu, Ukrajina je za uhajanje okrivila Rusijo, ki pa špekulacije zavrača in obtožbe označuje za nesmiselne. Švedska obveščevalna služba SAPO je včeraj prevzela preiskavo uhajanja plina, v izjavi pa skupaj s tožilstvom zapisala, da je preiskava usmerjena v morebitno hudo sabotažo, pri čemer ne izključujejo, da za dogodkom stoji tuja sila. 

Ob izvolitvi prvega perujskega levičarskega predsednika
 / 19. 6. 2021

Perujski staroselci so v znak protesta blokirali promet na reki Marañón, ki je glavni pritok Amazonke. Pred nekaj tedni je namreč prišlo do razlitja nafte, kar je prizadelo lokalno staroselsko skupnost. Razlitja nafte so v Peruju pogosta, po uradnih podatkih gre namreč za že enajsto razlitje nafte letos, vendar prvo, pri katerem je nafta stekla neposredno v reko. Perujsko okoljsko ministrstvo je v izjavi za javnost navedlo, da se je v reko izlilo okoli 2500 sodčkov nafte, medtem ko je državno naftno podjetje Petroperú izjavilo, da na oceno še čakajo. V podjetju so navedli, da je razlog za razlitje namerna škoda, narejena na naftovodu. Peru je sicer razmeroma majhen proizvajalec nafte, na dan proizvede zgolj 40 tisoč sodčkov, večina naftnih nahajališč pa se nahaja na območju Amazonije. Vlada Pedra Castilla si želi povečati količino načrpane nafte, posebej na nahajališčih, ki se nahajajo globoko v Amazoniji, kar ima lahko negativne posledice za deževni gozd. 

Iranska revolucionarna garda je z droni in raketami napadla kurdske regije v severnem Iraku. V napadu je bilo ubitih vsaj 13 ljudi, okoli 60 je bilo ranjenih. Predsednik v Iranu prepovedane Demokratične stranke iranskega Kurdistana Soran Nuri je dejal, da so rakete zadele vojaške baze njegove stranke, pisarne in domove civilistov. Iranske oblasti so kurdske separatiste obtožile vpletenosti v proteste, ki že skoraj dva tedna divjajo v Iranu po smrti Kurdinje Mahse Amini [mEse amIni] v policijskem priporu. Poleg tega kurdske upornike obtožujejo odcepitvenih teženj in tihotapljenja orožja v Iran. Iranska revolucionarna garda je v svoji izjavi na državni televiziji napovedala, da bo z operacijo nadaljevala, dokler ne nevtralizira grožnje, ki jo predstavljajo kurdski separatisti. Iraško zunanje ministrstvo napad dojema kot napad na suverenost iraške države, to stališče je zavzel tudi Washington. Ameriška vojska je v izjavi za javnost navedla, da je sestrelila iranski samomorilni dron, ki naj bi bil na poti do Erbila, prestolnice iraškega Kurdistana. 

Državna volilna komisija je sporočila, da je bilo do izteka roka za vložitev kandidatur na volitvah za predsednika republike vloženih devet kandidatur. Štiri kandidature, ki so bile vložene prejšnji teden, je DVK že odobrila, in sicer kandidature poslanca Nove Slovenije Janeza Ciglerja Kralja, župana Kočevja Vladimirja Prebiliča, poslanca SDS Anžeta Logarja in pravnice Nataše Pirc Musar. V ponedeljek sta kandidaturo vložila poslanec Levice Miha Kordiš in evropski poslanec ter kandidat socialdemokratov in Gibanja svoboda Milan Brglez. V sredo, na dan izteka roka, sta kandidaturi vložila še ginekologinja Sabina Senčar, ki bo kandidirala na listi stranke Resnica, in Edén Fohatóm na predlog Društva za srečno življenje Belis. Fohatóm je zbral samo šest podpisov, kar je 4994 glasov premalo. V predsedniško bitko se bo tako najverjetneje podalo 8 kandidatov. 

OFF sta pod mentorstvom Žana pripravila vajenka Zala in vajenec Peter.

 

Vir fotografije: Twitter, Nikola Krstić

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.