Izraelskih naselbin OFF
Izraelski nacionalni svet za načrtovanje in gradbeništvo je odobril gradnjo več kot tri tisoč stanovanjskih enot na okupiranem Zahodnem bregu. Gradnjo načrtujejo v Male Adumimu, Kedarju in Efratu. Po odločitvi je finančni minister Bezalel Smotrič, samooklicani fašistični homofob, ki se je za odobritev gradnje novih ilegalnih naselbin vneto zavzemal, zmagoslavno sporočil: Sovražniki nam skušajo škodovati in nas oslabiti, vendar bomo še naprej gradili in se utrjevali v tej deželi. Po mednarodnem pravu je gradnja izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu očitno nelegalna, a to izraelskih oblasti ne ustavlja. Doslej so na okupirana območja naselile preko 600 tisoč Judov. Izraelske genocidne ofenzive v Gazi ne zaustavljajo niti pogajanja v Kairu. Delegacija palestinskega Hamasa je Kairo zapustila, saj izraelski pogajalci blokirajo vsak poskus dogovora. Južna Afrika je Meddržavno sodišče v Haagu medtem zaprosila za sprejem dodatnih začasnih ukrepov, med katerimi je osrednji ukaz, naj vse strani v Gazi končajo vojno in izpustijo talce ter zapornike. Haaško sodišče je v sklopu sojenja Izraelu zaradi južnoafriške obtožbe o genocidu začasne ukrepe Izraelu že naložilo, a jih okupatorji ne spoštujejo.
Nemški strojevodje so začeli s 35-urno stavko. Njihova glavna zahteva je zmanjšanje standardnih tedenskih ur zaposlenih z 38 na 35 – ob nespremenjenem plačilu. Nemško železniško podjetje Deutsche Bahn njihovim zahtevam ne želi ugoditi. Poleg strojevodij stavkajo delavci pri največjem nemškem letalskem prevozniku Lufthansa, zaradi česar je frankfurtsko letališče odpovedalo vse lete. Zahtevajo povišanje plače za vsaj 500 evrov na mesec. V Franciji je sindikalna centrala CGT napovedala stavko francoskega javnega sektorja med olimpijskimi igrami, ki bodo v Parizu julija in avgusta. Sindikat zahteva nadomestila za nadure in izgubljen dopust za delavce, ki bodo v času olimpijskih iger dodatno obremenjeni.
Senegalska vlada je sporočila, da je predsedniške volitve prestavila na 24. marec. Prestavitev je posledica februarske sodbe, v kateri je vrhovno sodišče razglasilo, da je načrt odhajajočega predsednika Mackyja Salla o izvedbi volitev po izteku njegovega mandata drugega aprila neustaven. Sall je razpustil vlado in premierja Amadouja Bauja zamenjal z notranjim ministrom Sidikijem Kabo. Sall je kot razlog za zamenjavo navedel dejstvo, da je Bau predsedniški kandidat vladajoče koalicije na prihajajočih volitvah, zaradi česar ga predsednik v času volilne kampanje želi razbremeniti. Volitve bi morale biti že 25. februarja, a jih je Sall takrat prestavil, češ da v volilnem procesu prihaja do napak.
Gibanje za pravice Palestincev je organiziralo protest pred nemškim veleposlaništvom v Ljubljani, na katerem se je zbralo okoli deset ljudi. Namen protesta predstavi članica gibanja Barbara Vodopivec.
Generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković konec meseca zapušča funkcijo, je potrdil premier in predsednik stranke Robert Golob. Kot je Golob zatrdil za Slovensko tiskovno agencijo, odhaja po tem, ko je izpolnila vse cilje, ki sta jih skupaj zastavila. Neimenovani zlobni jeziki, na besede katerih se zanašajo v vseh večjih medijih, pa pravijo, da je nasprotovanje Vesni Vuković v stranki zaradi njene konfliktnosti bilo že tako veliko, da ga Golob ni več mogel ignorirati. Kot so po seji sveta stranke neuradno izvedeli mediji, bo novi generalni sekretar postal Rok Marolt, ki je bil generalni sekretar na ministrstvu za finance pod vodstvom Klemna Boštjančiča do marca 2023, ko je prevzel vodenje Kontrole zračnega prometa Slovenije. Marolt tudi sicer velja za Boštjančičev kader. Ko je bil aktualni finančni minister na čelu Adrie Airways, je bil Marolt v letalski družbi direktor operative. Pri časniku Večer so šli v povzemanju govoric tako daleč, da špekulirajo celo o Boštjančičevem prevzemu premierskega stolčka. To naj bi se zgodilo, če bi Golob po evropskih volitvah spakiral za Bruselj in postal evropski komisar. Po informacijah portala N1 bo Vuković – ki je v največjo vladno stranko presedlala s portala Necenzurirano, člena informacijskega sistema Svet24 – zdaj dobila menedžerski položaj v enem od podjetij tega sistema, ki ga obvladuje medijski mogul Martin Odlazek.
Vlada je razrešila enega izmed treh članov nadzornega sveta družbe Borzen, Žigo Fišerja. Na njegovo mesto je imenovala Hinka Šolinca, generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Fišerju bi se mandat sicer iztekel junija 2027, v nadzornem svetu pa ostajata Mojca Veljkovič in Ivana Nedižavec Korad. Družba Star Solar, ki je od novembra lani v lasti premierja Goloba, je od državnega operaterja trga z elektriko Borzen v času aktualne vlade prejela nakazila v vrednosti 230 tisoč evrov. Od septembra Borzen vodi nekdanja Golobova sodelavka Mojca Kert. Glede Golobovega prevzema lastništva v družbi Star Solar predhodni preizkus vodi tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
V Državnem zboru prvo obravnavo prestaja predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v obravnavo vložilo društvo Srebrna nit. Popolno podporo predlogu zakona o evtanaziji je napovedala zgolj Levica, predlogu zakona pa v celoti nasprotuje opozicija. Razloge za nasprotovanje poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavila poslanka Alenka Jeraj.
Kako bo glasovala poslanska skupina Socialnih demokratov, je povedal Soniboj Knežak.
Poslanska skupina Gibanja Svoboda se do tega, kako bodo njeni člani glasovali, ni opredelila. Poslanka Svobode Tereza Novak je povedala, da bo »odločitev o tem sprejeta na podlagi temeljite razprave«.
Državni zbor je na prvem branju obravnaval predlog spremembe zakona o evidencah na področju dela, ki ga je vložila poslanska skupina SDS. Vladna koalicija predloga SDS, ki želi lanske spremembe zakona skoraj v celoti črtati, ne podpira. Kljub temu pa po informacijah časopisa Dnevnik ministrstvo za delo načrtuje omilitev zakona o evidencah. Osnutek sprememb je ministrstvo že pripravilo, a njegova vsebina še ni javno znana. Po informacijah Dnevnika bi ministrstvo iz zakona umaknilo evidentiranje odmora, štempljanje pa bi se po novem urejalo s kolektivnimi pogodbami. Poleg tega bi zožali definicijo delavca, zaradi česar se zakon ne bi več nanašal na delavce z avtorskimi in podjemnimi pogodbami.
V parlamentu bodo glasovali tudi o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje socialistične Jugoslavije. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se je postavila na stran desnice in proti spodbujanju uvajanja učnih vsebin v maternem jeziku za otroke pripadnikov narodov nekdanje skupne države v osnovnih in srednjih šolah. Vladna koalicija pa je umik člena, ki govori o tem, predlagala kar sama. 79 članov akademske skupnosti je v skupnem odzivu opozorilo na arbitrarnost in subjektivnost stališča komisije za slovenski jezik. V izjavi, pod katero je podpisanih vsaj 23 sodelavcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, poudarjajo, da je umik člena še en v vrsti neposrečenih poskusov kompromisa, dobro znanih iz zgodovine bojev za pravice manjšin – ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi. Menijo, da bi komisija ravnala preudarneje, če bi v duhu razsvetljenstva oceno o škodi ali dobrobiti izvrševanja manjšinskih pravic prepustila tistim posameznicam in posameznikom, ki so pravic deležni.
OFF je pripravila Neva, na terenu je bila Tia.
Foto: Montecruz Foto, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj