Jagod OFF
Izraelska vojska je v zračnih napadih na Gazo zadela center za mentalno zdravje, očesno kliniko in oddelek pediatrične bolnišnice, kjer zdravijo otroke z rakom, je sporočilo zdravstveno ministrstvo v Gazi. Konec tedna je izraelska vojska zbombardirala tri begunska taborišča: Al Magazi, Bureidž in Džabalija. Prvi dve taborišči sta v centralnem območju Gaze in južno od črte, kamor je izraelska vojska civilistom ukazala umik. Iz izraelske vojske so sporočili, da so območje Gaze že razdelili na južni in severni del. Tretjič so ljudje v Gazi tudi popolnoma izgubili dostop do telefonske in internetne povezave. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ministru za dediščino Amičaju Elijahuju do nadaljnjega prepovedal udeleževanje na sejah vlade. V intervjuju za ortodoksni judovski radio Kol Barama je Elijahu izjavil, da je uporaba jedrskega orožja v Gazi ena izmed možnosti. Elijahu kljub temu ostaja na položaju ministra. Sporočil je, da je bila njegova izjava »mišljena metaforično«. Izrael ni nikdar uradno priznal, da ima jedrsko orožje.
Turška policija je proti protestnikom, ki so se zbrali pred vojaško bazo v İncirliku na jugovzhodu Turčije, uporabila solzivec in vodni top. Protest pred turško-ameriško letalsko bazo je organizirala nevladna organizacija Fundacija za humanitarno pomoč. Demonstrirali so proti izraelskim napadom na Gazo in ameriški podpori Izraela. Protest se je zgodil pred obiskom ameriškega zunanjega ministra Anthonyja Blinkena, ki se je v Ankari sestal s turškim kolegom Hakanom Fidanom. Blinken je turške oblastnike, ki deklarativno podpirajo palestinski osvobodilni boj, skušal prepričati, naj palestinski Hamas pritisnejo glede izpustitve talcev. A na turški strani menijo, da bi morali za izpustitev talcev palestinske politične zapornike izpustiti tudi Izraelci. Turška stran je od Blinkenove delegacije zahtevala brezpogojno prekinitev ognja v Gazi, a se je Blinken temu izogibal in namesto tega govoril o humanitarni pavzi.
Čečenski vodja Ramzan Kadirov je svojega petnajstletnega sina Adama nastavil na čelo enote svojih stražarjev. V isti sapi je Adam Kadirov prejel tudi odlikovanje »heroja Čečenije«. Kadirov je septembra objavil video svojega sina, ki je v enem izmed čečenskih zaporov pretepal zapornika in ob tem izrazil ponos nad sinovimi dejanji. Adam je najmlajši izmed treh sinov vodje čečenske republike, ki sodi pod okrilje Ruske federacije. Vsi so od leta 2016 tekmovali v mešanih borilnih veščinah. Doslej sinovom Kadirova noben sodnik ni prisodil poraza.
Novi župan Sofije, bolgarske prestolnice, je postal Vassil Terziev, ki je premagal Vanjo Grigorovo. Terziev je tehnološki podjetnik, ki sta ga podprli samooklicani proevropski stranki Nadaljujemo spremembo in Demokratična Bolgarija. Za Grigorovo, ki je članica Bolgarske socialistične stranke, so stale leve stranke. Že po prvem krogu lokalnih volitev je bilo jasno, da bo po 18 letih bolgarska prestolnica dobila župana, ki ni član konservativne stranke Gerb. Gerb, dolgo najvplivnejša stranka v bolgarski politiki, je izgubil župana tudi v Blagojevgradu in Varni.
Italijansko telekomunikacijsko podjetje Telecom Italia je odobrilo prodajo svojega fiksnega omrežja zasebnemu ameriškemu skladu KKR za 19 milijard evrov. Prodajo telefonskega in internetnega omrežja bo podjetje zaključilo v prihodnjem letu, z dobičkom pa namerava zmanjšati svoj dolg za 14 milijard evrov. Prodajo podpira vlada premierke Georgie Meloni, ki je prodajo opredelila za »nacionalno strateško pomembno«. Telecom Italia s prodajo fiksnega omrežja postaja prva večja evropska država, ki se odreka posrednemu nadzoru nad telekomunikacijskim omrežjem. Največji posamični lastnik italijanskega Telecoma, francoski Vivendi, se bo proti prodaji boril z vsemi sredstvi.
V nemški socialdemokratski stranki kanclerja Olafa Scholza so napovedali, da ne bodo nasprotovali predlogu koalicijskih liberalcev, po katerem bi prošnje za azil obravnavali v Afriki. Premier in notranja ministrica Nancy Faeser sta bila do predloga najprej zadržana, a sta zdaj obrnila ploščo. Gre za načrt, ki je podoben deportacijam prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando, zaradi katerega je več migrantov tožilo britansko vlado. Nemška vladna koalicija se je v koalicijski pogodbi iz leta 2021 zavezala, da bo zasnovala antimigrantski načrt, podoben britanskemu. Že prejšnjo sredo je nemška vlada sprejela predlog zakonodaje, ki lajša deportacijo zavrnjenih prosilcev za azil. Zakonodaja podaljšuje obdobje pridržanja pred deportacijo z deset na osemindvajset dni in uvaja hitrejšo deportacijo članov »ilegalnih organizacij«. Faeser in Scholz sta prejšnji teden obiskala tudi Maroko, kjer sta se sestala z notranjim ministrom Abdelouafijem Laftitom. Ta se je strinjal, da bo nazaj v državo sprejel maroške migrante, ki v Nemčiji niso pridobili azila. Nad britansko antimigrantsko politiko se navdušuje tudi Avstrija. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je z britansko kolegico Suello Braverman podpisal sporazum o sodelovanju na področju migracij. Avstrija želi v okviru pogodbe tako kot Nemčija zasnovati načrt o deportaciji prosilcev za azil v tretje države po modelu britanskega dogovora z Ruando. Avstrijski načrt se bo po napovedih od britanskega razlikoval v tem, da se bodo prosilci za azil v Avstrijo lahko vrnili, če jim azil uspe pridobiti.
Uprava za varno hrano je zaradi prisotnosti pesticida klorpirifos odpoklicala mandarine iz Hrvaške, zaradi visoke vrednosti pesticida je odpoklicala sojo iz Argentine, zaradi prevelike količine propamokarba pa še zamrznjene jagode iz Grčije. Mandarine v poslovalnicah izvajalca Polavi logistika iz Nove Gorice so bile v prometu od 26. do 30. oktobra, sojo iz Argentine je izvajalec Plodovi prodajal na ljubljanski Tržnici BTC, zamrznjene grške jagode pa so bile na voljo v Ljubljanskih mlekarnah. Uprava je potrošnike pozvala, naj izdelke z nepretečenim rokom uporabe vrnejo na mesto nakupa.
Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je na novinarski konferenci predstavil predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav. V noveli je določeno predplačilo za obnovo poškodovanih objektov in nova gradnja za tiste, ki živijo na poškodovanih območjih, kamor se ne bo več možno vrniti. Več pove Šefic.
Foto: Creative commons, Deviant art.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj