Javno življenje in NEK na OFF
Mednarodno kazensko sodišče je potrdilo oprostilno sodbo nekdanjega predsednika Slonokoščene obale Laurenta Gbagboja in nekdanjega ministra za šport in mladino Charlesa Bleja Goudeja. Sodniki so oba oprostili obtožb zločinov proti človeštvu zaradi domnevne vloge v povolilnem nasilju v državi v letih 2010 in 2011. Gbagbo in Goude sta bila obtožena štirih zločinov proti človeštvu: odgovornosti za umore, posilstva in druga nehumana dejanja. Nasilje po spornih volitvah leta 2010, na katerih je zmagal Alassane Ouattara, je povzročilo smrt tri tisoč ljudi. Ob razglasitvi Ouattarove zmage se je Gbagbo sam razglasil za zmagovalca, njegovi podporniki pa so rezultat volitev označili za prevaro. Ouattara, ki je na oblasti skoraj desetletje, je bil novembra lani ponovno izvoljen za kontroverzni tretji mandat, čeprav je opozicija opozarjala, da v skladu z ustavnimi omejitvami sploh ne bi smel kandidirati. Kandidaturo je sicer mesec pred volitvami dovolilo ustavno sodišče, ki je presodilo, da se ob ustavnih spremembah, ki so začele veljati leta 2016, mandati začnejo šteti od začetka.
Včeraj so v Niameyju, prestolnici Nigra, vojaške sile poskušale izvršiti državni udar z napadom na predsedniško palačo. Udar se je zgodil le dva dni pred začetkom mandata demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazouma. Bazoumova izvolitev naj bi bila prvi demokratični prehod oblasti v državi, ki je od osamosvojitve leta 1960 doživela štiri vojaške udare. Vlada je napad ocenila kot poskus naslinega prevzema oblasti ter izvedla več aretacij. V državi so napadi oboroženih skupin vse pogostejši od zmage Bazouma na februarskih predsedniških volitvah. Nekdanji predsednik Mahamane Ousmane, ki je izgubil v drugem krogu, je zavrnil rezultate in volitve označil za prevaro. Ousmanovi volivci so v sredo svojo podporo izrazili s protestom, ki se sprevrgel v spopad s policijo. Tudi brez napetosti v zvezi z volitvami širjenje ekstremističnega nasilja že dolgo pesti zahodnoafriško državo zaradi oboroženih skupin v sosednjih državah.
Turško ustavno sodišče je zavrnilo obtožnico tožilstva, ki želi doseči prepoved prokurdske Ljudske demokratske stranke, krajše HDP. Sodišče je ugotovilo, da so v obtožnici postopkovne kršitve. Nedoslednosti so vključevale napačno navajanje nazivov delovnih mest nekaterih članov ter zahtevo po tem, da se politično udejstvovanje prepove članu, ki je umrl. Vendar pa so turški mediji poročali, da so bile pomanjkljivosti majhne in da ne predstavljajo resne ovire za nadaljevanje procesa. Tožba je pred dvema tednoma sprožila mednarodno kritiko, ker zahteva petletno prepoved političnega delovanja vsaj 680 uradnikov HDP-ja. Tožilstvo jih je obtožilo, da delujejo kot politična fronta prepovedane Kurdistanske delavske stranke.
Sedemletna vojna Ukrajine z rusko podprtimi separatisti na vzhodni meji se je v zadnjih dneh ponovno razplamtela. O tem sta govorila tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken in njegov ukrajinski kolega Dmitro Kuleba. Blinken je ponovno poudaril pripravljenost ZDA, da podprejo Ukrajino v teritorialnem sporu z Rusijo in s separatističnimi regijami. Prejšnji petek so bili v bitki v bližini mesta Doneck ubiti štirje ukrajinski vojaki. Kijev in Moskva si medsebojno očitata, da sta stopnjevala konflikt, ki se je začel z rusko aneksijo Krimskega polotoka leta 2014. Kremlin trdi, da so ukrajinske sile začele konflikt zaostrovati zato, da bi ta eskaliral v vojno, ki se je leta 2015 umirila na podlagi minškega mirovnega sporazuma. Še naprej zanikajo vsakršno povezavo s separatisti in konflikt označujejo kot državljansko vojno.
V Jedrski elektrarni Krško so začeli obsežni redni remont, ki bo trajal nekaj več kot mesec dni. Remont nastopa ob koncu 31. gorivnega cikla oziroma po 18-ih mesecih obratovanja. V tem času je NEK proizvedla več kot 8,5 milijarde kilovatnih ur električne energije. Več o delih, ki se bodo izvajala, pove predsednik uprave NEK Stane Rožman.Z današnjim dnem vstopamo v prvoaprilski lockdown oziroma zaustavitev javnega življenja, ki bo trajala 11 dni. Ker se zdi, da bo ob nebroju izjem, ki bodo v tem času veljale, skoraj vse po starem – s čimer seveda mislimo tako imenovano »novo normalnost« – se kot največje odrekanje, nujno za javno zdravje, izkazuje zaprtje gostinskih teras, ki so bile še do včeraj odprte v nekaterih regijah. Zato se ob tej priložnosti spomnimo zapisa slovitega karikaturista Hinka Smrekarja, ki je leta 1938 o nevarnosti, ki grozi slovenskemu »plemenu«, razmišljal takole:
»Nekaj jih bo umrlo postopoma od žeje in ko se bo razvilo mlekopitje, se bojimo, da bo davčna uprava krila izgubo na konto alkohola s povečanimi davki na mlekarne. In ko bodo še te ‘tiho in postopoma’ likvidirane, bo višek padel na vodo.
Tako bo polovica Slovencev pomrla od žeje, druga polovica pa zaradi ‒ vodenice.«
OFF je pripravila vajenka Selma, mentoriral je Žiga.
Prikaži Komentarje
Komentiraj