Jelenov OFF

Združene države Amerike bodo v Nigru zgradile novo letalsko bazo, v kateri bodo stacionirana brezpilotna letala. Vrednost investicije v centralnem mestu Agadez ocenjujejo na 50 milijonov dolarjev. Ameriška brezpilotna letala sicer v Nigru že delujejo iz baze v glavnem mestu Niamej, ki si jo Američani delijo s francosko vojsko. Sledeč dokumentom, ki jih je pridobil portal The Intercept, ameriško obrambno ministrstvo izgradnjo dotične baze pojmuje kot najpomembnejšo investicijo v Afriki.

Selimo se k zaveznici ZDA, v Južno Korejo. Tam že nekaj dni pretresa stavkovni val. Stavko so v ponedeljek začeli delavci sindikata v Hyundai Motor, pridružili pa so se jim delavci na železnicah in podzemnih železnicah, sindikat zdravstvenih in medicinskih delavcev ter delavci v finančni industriji. Včerajšnjega protestnega shoda se je udeležilo več kot 40 tisoč ljudi. Vzrok je nameravana sprememba plačnega sistema, ki bi po novem temeljil na produktivnosti. Predlog med drugim predvideva 10-odstotno znižanje plač delavcem, starejšim od 58 let. Minister za delo Le Ki-kwon se je na stavko odzval z obljubami o ukrepih, med njimi izrednim ukrepom, ki bi Hyundai Motor omogočil 30-dnevno prepoved stavk. Po obstoječi zakonodaji lahko minister za delo sprejme tak ukrep, če stavka ogroža nacionalno ekonomijo in potek javnega življenja.

Predstavniki sibirskih lokalnih oblasti iz regije Jamalo-Nemec so se odločili za zmanjšanje števila populacije jelenov. V okviru načrta bodo usmrtili 250 tisoč jelenov, kar predstavlja več kot tretjino populacije. Razlog za ta ukrep je širjenje bakterije antraksa. Ta se je razširila zaradi rekordno tople zime, v kateri se je stopil tudi del permafrosta. Antraks je letos zahteval že več kot 2000 žrtev med jeleni, bile pa so tudi človeške žrtve. Staroselci, katerih preživetje je odvisno od jelenov, bodo prejeli kompenzacije v obliki stanovanjskih subvencij. Ubiti jeleni bodo sicer končali na kitajskem za namene tradicionalne medicine.

Kitajski kapital kljub protekcionističnim oviram inštitucij za nadzor trgov prodira na zahod. Velika Britanija je s Francijo in Kitajsko podpisala 21 milijard evrov težak sporazum o jedrski elektrarni v kraju Hinkley Point. Elektrarna bo imela moč 3,2 gigavata, s čimer bo lahko napajala skoraj 6 milijonov gospodinjstev. Kontroverzna je tudi cena tam proizvedene energije. Podpisana cena 92 funtov na megavat je namreč še enkrat višja, kot če bi jo pridobili iz gorenja zemeljskega plina. Vlada Velike Britanije se je za projekt odločila zaradi okoljskega vidika.

Več deset tisoč Belgijcev se je včeraj ob drugi obletnici desnosredinske vlade podalo na ulice. Vladi so sporočali, da tudi po dveh letih niso pozabili njenih načrtovanih ukrepov na področju trga dela. Ti obsegajo podaljšanje delovnega tedna iz 38 na 45 ur ter opustitev usklajevanja plač z inflacijo že drugič zapored.

Evropska komisija je naznanila, da bo na Sodišču Evropske unije sprožila postopek proti Nemčiji zaradi uvedbe domnevno diskriminatorne sheme zaračunavanja cestnin. Nemški parlament je marca sprejel uvedbo vinjet za avtoceste, letna vinjeta pa bi stala 130 evrov. Hkrati pa so za toisto vsoto spustili letni davek na vozila. To pomeni, da bi avtoceste v seštevku za nemške voznike ostale brezplačne, kar pa ne velja za tujce. Uvedbo sheme je zahtevala bavarska stranka Krščanska socialna unija, ključna zaveznica Krščanske demokratske stranke nemške kanclerke Angele Merkel.

Bolgarski parlament je na pobudo Patriotske fronte izglasoval zakon, ki prepoveduje nošenje burk in nikabov na javnih mestih. Za prvi takšen prekšek je predvidena kazen v višini 100 evrov, za nadaljnje pa 750. Kdor od ženske zahteva, da nosi burko ali nikab, bo kaznovan z do triletno zaporno kaznijo in globo 2.500 evrov, kdor pa bi to zahteval od mladoletne osebe, ga čaka od petletna zaporna kazen in 5 tisoč evrov globe. Zagovorniki trdijo, da ne gre za diskriminacijo na podlagi vere, temveč zgolj za vzpostavljanje večje varnosti v državi, saj zakritega obraza varnostne kamere ne morejo prepoznati. Muslimani v državi predstavljajo 12 odstotkov prebivalstva oziroma dobrih 7 milijonov prebivalcev.

Več tisoč protestnikov se je včeraj v organizaciji iniciative “Ne davimo Beograd” ponovno zbralo v Beogradu. Protestniki so zahtevali prevzem odgovornosti za nelegalne nočne rušitve v četrti Savamala v začetku maja. Rušitve, ki so jih s pomočjo buldožerjev izvajali zamaskirani neznanci, so domnevno povezane z izgradnjo projekta Beograd na vodi, v okviru katerega bi na območju Savamale postavili novo mestno poslovno središče. Srbski ombudsman je v poročilu o rušitvah, izdanem maja, opozoril, da kljub klicem zaskrbljenih občanov policija ni posredovala. Včerajšnji protest nam komentira arhitekt Bojan Kovačević:

izjava

Glede odgovornosti za rušenje v četrti Savamala pa še vedno ni prišlo do premikov.

izjava

Več prispevkov o dogajanju v četrti Savamala v Beogradu - klik, klik.

Turške oblasti so odredile zaprtje dvajsetih televizijskih in radijskih postaj zaradi domnevne podpore terorizmu. Vse postaje so v lasti članov kurdske ali alavitske manjšine. Turški predsednik Recep Tajip Erdogan je medtem naznanil željo, da bi trimesečno izredno stanje, ki je v veljavi od julijskega poskusa državnega udara, podaljšali.

Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je zavrnil predlog novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki sta jo predlagali Združena levica in dobrodelna organizacija Petka za nasmeh. Po predlogu bi se iz javnih sredstev stoodstotno subvencionirala kosila otrokom iz družin, ki živijo pod pragom revščine. Vendar se je večina članov odbora strinjala z vlado, ki je predlog kritizirala, češ da zakonodaje ni mogoče spreminjati tako pogosto in da je najprej potrebno počakati, da se pokažejo rezultati obstoječe.