Kitajska in svet

Nevladna organizacija Free Walk Foundation je izmerila tako imenovani globalni indeks suženjstva. Le-ta kaže, da je v sodobnem svetu 30 milijonov ljudi podvrženih tovrstnemu načinu obratovanja. Medtem ko je daleč največje število zasužnjenih ljudi v Indiji, je pojav najbolj razširjen v Mavretaniji, kjer naj bi v suženjstvu živeli štirje odstotki prebivalcev. Definicija sodobnega suženjstva, ki jo je določila organizacija, vsebuje suženjstvo in prakse, podobne suženjstvu, kot so odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodaja ali izkoriščanje otrok, trgovina z ljudmi in prisilno delo. Sodobno suženjstvo se ne razlikuje od tistega, ki ga poznamo iz zgodovinskih učbenikov. Ljudi torej nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi.

Free walk foundation je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu. Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno dedno suženjstvo, zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. V absolutnih številkah je prednjači v Indiji z slabimi 14. milijoni sužnjev. Sledita Kitajska in Pakistanu. Slovenija se med 162 državami uvršča na 67. mesto, zasužnjenih pa naj bi bilo med 7000 in 7800 ljudi.

Nadaljujemo s poročili, ki nam jih servirajo Svetovne nevladne organizacije. Skupina brazilskih nevladnikov se je lotila preučevanja lastništva brazilskih ruralnih območij, torej vsega ozemlja, ki obstoji onkraj urbanih območij v Braziliji. Tega je 509 milijonov hektarjev, kar v prevodu pomeni slabi dve Franciji. Glede na raziskavo je 40 odstotkov omenjenega območja v lastništvu dobrega enega odstotka novodobnih fevdalnih lastnikov, 55 odstotkov je v lasti brazilske vlade, 5 odstotkov ozemlja pa si lastijo obdelovalci, pridelovalci, skratka lokalni kmetje, gozdarji in podobni, ki v resnici skrbijo za okolje v katerem tudi živijo. Avtorji raziskave izpostavljajo, da je akumulacija moči in denarja v tem območju Brazilije presegla vse indekse, ki jih pozna uradna geografska zgodovina. Za ilustracijo dodajmo še, da si na omenjenem območju 86 odstotkov prebivalstva lasti 5 odstotkov ozemlja.

Na Kitajskem se obeta 120. obletnica rojstva Mao Zedonga, priprave in okvirji jubileja pa so že zakoličeni. Okoli 2,5 milijarde dolarjev bodo namenili za projekte, s katerimi bodo v rojstnem kraju ustanovitelja komunistične Kitajske Mao Zedonga obeležili obletnico njegovega rojstva. Poročila o vrtoglavih zneskih pa so dodobra razburila kitajsko javnost. Mao je bil rojen v Shaoshanu v osrednji kitajski provinci Hunan 26. decembra 1893. Mesto Xiangtan, katerega del je Shaoshan, naj bi zapravilo natančno 2,54 milijarde ameriških dolarjev za 16 projektov, ki so povezani z omenjeno obletnico. Med projekti je tudi prenova turističnega centra in ohranitev nekdanjega doma kitajskega komunističnega voditelja. Med projekti so sicer tudi infrastrukturni, kot sta avtocesta in hitra železnica, s katerimi želijo pritegniti nove obiskovalce. Lokalne oblasti v Xiangtanu so pozdravile projekte ob slovesnosti in poudarile, da so najbolj pomembni v tem trenutku. A vendarle je kitajsko javno mnenje, ki se kaže skozi svetovno medmrežje, nastopilo proti napovedanim projektom. Njihovi odzivi prikazujejo problematiko razkošnih projektov kitajskih oblasti v času, ko navadni kitajski državljani ostro kritizirajo vladne funkcionarje zaradi korupcije. Projekti Xiangtana so sicer le del slovesnosti ob obletnici, ki jo bodo obeležili po celotni Kitajski.

Medtem pa, ko je večina tako imenovanega zahodnega sveta zavita v gospodarsko sivino in negotovost, Kitajska investira tudi onkraj svojih meja. Velika Britanija bo namreč kitajskim podjetjem dovolila prevzem večinskih deležev v jedrskih projektih v državi, je ob koncu obiska na Kitajskem napovedal britanski finančni minister George Osborne. Državi sta sklenili memorandum o sodelovanju na področju jedrske energije, ki po mnenju Osborna predstavlja velik korak pri krepitvi sodelovanja. Sporazum o sodelovanju predvideva, da so prvotni vložki kitajskih podjetij v britanskih jedrskih projektih lahko le manjšinski, vendar pa je Osborne pojasnil, da bodo ti sčasoma lahko postali tudi večinski. Kitajska je dejavna v Afriki, nakupuje ukrajinska državna ozemlja, britanske jedrske nuklearke, je tesno gospodarsko povezana z Nemčijo in naposled, ima v lasti za bilijon in pol ameriških dolarjev, zunanjega dolga Združenih držav Amerike. Omenjena dejstva smo naslovili na šefa centra za Azijska strateška vprašanja v Evropski uniji, Francoisa Godementa:

Izjava je na voljo v posnetku.
 

V Iranu se nadaljuje usoda 37-letnega Alireza, ki so ga na začetku meseca oktobra obsodili na smrt zaradi tihotapljenja mamil. Kilogram metamfetaminov mu je prinesel smrt z obešanjem. Obesili so ga le nekaj trenutkov pred sončnim vzhodom, 12 minut kasneje pa so ga reševalci razglasili za mrtvega in poslali njegovo telo v mrtvašnico. Naslednji dan je delavec v mrtvašnici opazil nekaj nenavadnega - roso na vrečki, v kateri je ležalo njegovo truplo. Alirez je bil še vedno živ, zato so ga takoj odpeljali v bolnišnico Imam Ali. Sedaj, so se iranske sodniške oblasti odločile, da bodo počakali na njegovo popolno okrevanje, preden ga še enkrat obesijo. Okrajno sodišče v provinci Khorasan je pozvalo, da je bil Alirez obsojen na smrt in ne na obešanje samo, zato, ga morejo usmrtiti še enkrat. Skupine za zaščito človeških pravic, ki so že tako ali tako zaskrbljene nad visoko stopnjo smrtnih kazni v Iranu menijo, da bi mu morali prizanesti. Datum druge usmrtitve bo pogojen s časom Alirezovega okrevanja.

Samomorilski napadalec je v vasi na severu Iraka detoniral avtomobil bombo in posledično ubil 15 ljudi. Eksplozija je odjeknila v stanovanjskem predelu vasi Al Muvafakijah, ki leži vzhodno od Mosula in v kateri prebivajo predvsem pripadniki manjšine Šabakov. Manjšina Šabakov sicer premore 30 tisoč pripadnikov, ki živijo večinoma na severu Iraka, blizu meje s Turčijo. Govorijo poseben jezik, njihova vera pa je mešanica šiitskega islama in lokalnih verovanj. Šabaki so pogosto tarča napadov skrajnežev. Prejšnji mesec je samomorilski napadalec na pogrebu nekega Šabaka ubil 26 ljudi, ranil pa 46.

Grški parlament je šestim predstavnikom neonacistične stranke Zlata zora odvzel pravico do diplomatske imunitete, ki je stalna praksa vseh članov 300-članskega parlamenta v Atenah. Poleg tega je parlament izdal dopis, ki prepoveduje državno financiranje katerekoli stranke, ki je povezana z kriminalnimi dejanji.

Svetovna zdravstvena organizacija je na prvo mesto povzročiteljev raka pri ljudeh postavila zunanje onesnaževanje zraka. Organizacij opozarja, da je zrak, ki ga dihamo, vedno bolj onesnažen z mešanico snovi, ki povzročajo raka. Kurt Straif iz Mednarodne agencije za raziskave rakavih obolenj je razložil: „Zrak, ki ga dihamo, je postal onesnažen s snovmi, ki povzročajo raka. Vemo, da je zunanje onesnaževanje zraka ne samo veliko tveganje za zdravje na splošno, temveč da je tudi največji okoljski povzročitelj smrti zaradi raka."

V Novem mestu danes poteka 4. kongres slovenskih humanitarnih organizacij, ki ga je pripravil Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije. Z njim želijo opozoriti na probleme revščine in socialne izključenosti v Sloveniji ter na hkrati vedno bolj nepogrešljivo vlogo humanitarnih organizacij pri blažitvi omenjenih stisk in težav. Kongres je namenjen vsem organizacijam, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, in drugi javnosti, njegovi organizatorji pa želijo opozoriti tudi na pomen vzpostavitve boljših pogojev za delovanje tovrstnih organizacij. Namen kongresa je tudi opozoriti na revščino in socialno izključenost, ki po njenem mnenju v Sloveniji postajata vse večji problem, ter na vedno bolj nepogrešljivo vlogo humanitarnih organizacij. Podatki raziskave, ki jo je forum opravili lani, namreč kažejo, da je 744 tisoč prebivalcev Slovenije lani vsaj enkrat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij.

Kocka pa je tudi padla glede nepremičninskega davka v Sloveniji. Objektov, kjer se izvajajo verske dejavnosti, vlada ne bo obdavčila. Predstavniki verske skupnosti so vseskozi pričakovali, da vlada v celoti odstopi od obdavčitve sakralnih objektov. Še včeraj je bila predsednica vlade pripravljena le znižati stopnjo z 0,5 na 0,3-odstotno stopnjo, a se je danes stališče vlada pred sejo vlade, na kateri bodo potrjevali nepremičninski davek, spremenilo. Predsednik Socialnih Demokratov Igor Lukšič je pred sejo namreč napovedal, da obdavčitve sakralnih objektov, natančneje objektov, kjer se izvajajo verske dejavnosti, vlada ne namerava obdavčiti. Cerkev pa bo morala davek še vedno plačati za druge objekte v njeni lasti.