(Končno) računalnikov OFF
Ukrajinski parlament je sprejel zakon, ki razširja in pospešuje mobilizacijo ter uvaja strožje kazni za izogibanje vpoklicu. Zakon, na katerega so poslanci vložili več kot štiri tisoč amandmajev, uvaja možnost rekrutacije zapornikov in zvišanje denarnih sredstev za prostovoljce. Med drugim bodo regionalni rekrutacijski centri lahko od sodišča zahtevali, da se tistim, ki se ne odzovejo na mobilizacijo, ukine pravica do vožnje z avtom. Zakon uvaja tudi spremembe na področju zdravniškega pregleda, potrebnega za služenje vojaškega roka. Zakon o razširjeni mobilizaciji, ki ga je parlament obravnaval od decembra lani in prejšnji verziji zakona že zavrnil, mora podpisati še predsednik Volodimir Zelenski. Minuli teden je parlament že sprejel povezano zakonodajo, ki med drugim niža starostno dobo za vpoklic v vojsko v vojnem času s 27 na 25 let.
Poljski parlament obravnava štiri zakonodajne predloge za liberalizacijo dostopa do splava. Tri koalicijske stranke, ki so oblast od konservativne stranke Zakon in pravičnost prevzele minulo jesen, niso enotne. Predlog prvega zakona, ki bi omogočil abortus do dvanajstih tednov, je vložilo zavezništvo strank Državljanska koalicija, ki ga vodi premier Donald Tusk. Podoben predlog zakona so vložili tudi v koalicijski Levici. Poleg splava do 12. tedna nosečnosti, kar predvideva tudi predlog Tuskove stranke, bi Levica omogočila legalen splav do 24. tedna nosečnosti v primerih ogroženega življenja nosečnice, slabega mentalnega stanja ali posilstva. Po tretjem predlogu, ki so ga prav tako vložili v Levici, zdravnikov ne bodo več kaznovali za pomoč pri splavu. Četrti predlog so vložili v koalicijski stranki Tretja pot, v kateri se zavzemajo za kompromis med desnico in levico. Nazaj bi uveljavili zakon iz leta 1993, ki je skoraj v vseh primerih splav prepovedoval. Dovoljeval ga je le v primerih posilstva, ogroženosti življenja nosečnice ali hude deformacije zarodka. Pod vladavino stranke Zakon in pravičnost so še te možnosti omejili, saj je ustavno sodišče, zvesto tedaj vladajoči stranki, leta 2020 odločilo, da je neustaven tudi splav v primeru hude deformacije zarodka. To je sprožilo množične proteste za reproduktivne pravice žensk, ki pa stališč vladajočih niso uspeli omajati. V Tretji poti kompromisarsko predlagajo še referendum, na katerem bi Poljaki odločali o splošni legalizaciji splava do dvanajstega tedna nosečnosti.
Etiopska državna komisija za človekove pravice je obsodila atentat na opozicijskega politika Bateja Urgeso ter zahtevala pospešeno in transparentno preiskavo njegove smrti. Urgeso so v torek zvečer neznani storilci ugrabili v njegovem rodnem kraju Meki v največji etiopski regiji Oromija. Njegovo truplo so zatem našli ob cesti. Po trditvah njegove družine so Urgesovi ugrabitelji izgledali kot vladni varnostni organi. Urgesa je bil med vidnejšimi člani stranke Oromska osvobodilna fronta, znane kot OLF, ki se zavzema za avtonomijo oromskega ljudstva v Etiopiji. Zvezna etiopska vlada je do leta 2018 fronto obravnavala kot teroristično organizacijo. Ko je leta 2018 premier postal Abij Ahmed, po poreklu prav tako Orom, je vlada to oznako umaknila, OLF pa se je zavezala k razorožitvi. Od stranke se je nato odcepila oborožena frakcija, znana kot Oromska osvobodilna vojska, ki je nadaljevala oboroženi boj za neodvisnost. Urgesa je sicer zagovarjal miroljubni in nenasilni odpor in je tako ostal zvest fronti, kljub temu pa so ga etiopske oblasti večkrat priprle. Nazadnje so ga oblasti obtožile spodbujanja upora in priprle februarja. Sodelovanje med etiopsko vlado in OLF-om ni trajalo dolgo. OLF je s trditvami, da bo premier rezultate volitev priredil, bojkotirala splošne volitve leta 2021, na katerih si je Ahmed zagotovil tri četrtine vseh poslanskih mest.
Gospodarski minister Matjaž Han je tik pred zdajci vstopil v boj za predsedniški stolček stranke Socialnih demokratov. Na jutrišnjem volilnem kongresu se bo pomeril z ajdovskim županom Tadejem Beočaninom, vodjem poslanske skupine Janijem Prednikom in evroposlancem Milanom Brglezom. Han, ki je doslej zatrjeval, da ne bo kandidiral, svojo kandidaturo obrazloži kot potrebno za preboj socialne demokracije.
Ustavno sodišče je razveljavilo novelo zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, s katero je vlada želela odvzeti pasivno volilno pravico delu članstva. Po noveli, ki so jo v parlamentu sprejeli lansko jesen, v upravne organe zbornice ne morejo biti imenovani tisti, ki so v času izvolitve ali v obdobju dveh let pred tem bili člani političnih strank ali opravljali državno funkcijo. Tako je vladna koalicija želela počistiti z desnimi kadri v zbornici. Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v neparlamentarni Slovenski ljudski stranki. V Slovenski demokratski stranki pa so kmetijsko ministrico Matejo Čalušić pozvali k odstopu, saj je bila takrat še kot poslanka prvopodpisana pod predlog novele zakona. Ustavno sodišče je ugotovilo, da novela krši načelo enakosti pred zakonom. Zakonodajalci namreč niso utemeljili, zakaj je nujna različna obravnava kmetijsko-gozdarske in vseh drugih zbornic, kot sta odvetniška ali zdravniška. Pobudo za ustavno presojo je vložil državni svet, drugi dom parlamenta, v katerem ima večino desnica. Prav tako je svet odločbo sodišča zdaj objavil, spletna stran ustavnega sodišča namreč ne deluje.
Javni štipendijski sklad je objavil javni poziv za razdelitev 10 tisoč računalnikov, ki jih je ministrstvo za digitalno preobrazbo kupilo lani poleti. Na javni poziv se lahko prijavijo vsi, ki so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred ter imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka. Prenosnike bodo lahko dobili v brezplačni najem za dve leti z možnostjo podaljšanja. Dodelitev prenosnih računalnikov je omogočila novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki jo je parlament sprejel marca, čeprav bi moral mehanizem za razdelitev delovati od začetka leta.
Nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije, krajše STA, je imenoval informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik za novo direktorico agencije. Funkcijo bo prevzela 18. julija, ko ji poteče drugi petletni mandat na mestu informacijske pooblaščenke. Kot ključni cilj svojega dela Prelesnik vidi sprejem novega zakona o STA, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje za institucionalno, finančno in uredniško avtonomijo agencije. Do zamenjave vodstva na čelu tiskovne agencije prihaja zaradi odstopa Igorja Kadunca, ki se sredi maja vrača v pokoj. Do nastopa mandata Prelesnik bo STA dva meseca vodil vršilec dolžnosti.
Svet Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča je izglasoval razrešitev Zvoneta Čadeža z mesta direktorja zavoda. Za razrešitev mora soglasje podati vlada, ki bo to predvidoma storila naslednji teden. Svet zavoda razloga za Čadeževo razrešitev ni navedel. Čadež meni, da gre za politično čistko, saj je vidni član Slovenske demokratske stranke. V preteklosti je bil odhajajoči direktor mestni svetnik SDS v Ljubljani. Na listi SDS je Čadež kandidiral tudi za poslanca na zadnjih parlamentarnih volitvah, a mu preboj v državni zbor ni uspel. Za Čadeža je mesto direktorja, na katero ga je imenovala tretja vlada Janeza Janše leta 2021, sicer prva zaposlitev v zdravstvu.
Vir: Juanjo Martín, Flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj