Korporativnih davkOFF

Po nedavni oznanitvi nemškega ministra za gospodarstvo, da so pogajanja za prostotrgovinski sporazum TTIP propadla, se je na to temo oglasila še Evropska komisija. Ta poskuša pomiriti vse vpletene v pogajanja in trdi, da ta še vedno potekajo ter da ima institucija mandat s strani držav EU, da jih izpelje do konca. Te trditve se sicer zdijo pretirane ob današnji izjavi francoskega ministra za trgovino Matthiasa Fekla, da Francija zahteva, da se pogajanja končajo. Razlog naj bi bilo predvsem popolno pomanjkanje podpore pogajanjem v državi ter dejstvo, da pogajalci ZDA niso pripravljeni popuščati na nobeni točki.

Evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager od podjetja Apple zahteva, da Irski izplača do 13 milijard evrov neplačanih davkov. Tolikšna vsota denarja je primerljiva z celoletnimi izdatki Irske za javno zdravstvo. Odločitev komisije je odziv na dejstvo, da je Irska umetno prilagajala višino obdavčitve za korporacijo, ki ima uradno svoj sedež na Irskem, čeprav znotraj tega sedeža podjetja dejansko ni zaposlenih, niti nimajo najetih prostorov. Osnova za odločitev komisije so evropska pravila o državni pomoči podjetjem, kar je na konferenci ob razglasitvi razložila komisarka Vestager:

Izjava

Tovrstno dopuščanje posebnih obdavčitev za določena podjetja se pogosto uporabljajo s strani držav v zameno za vsaj delno proizvodnjo in s tem delovna mesta v državi. Da to irska vlada počne namerno in si s tem zvišuje prednost pred drugimi državami članicami, kaže tudi dejstvo, da je irski finančni minister Michael Noonan takoj po oznanitvi komisije izjavil, da Irska noče tega denarja od podjetja Apple in da se bodo pritožili na odločitev Evropske komisije. Več v offsajdu Jabolko greha.

Kampanje pred francoskimi predsedniškimi volitvami se očitno že začenjajo, Nicholas Sarkozy te dni buri duhove z napovedmi o spremembi ustave. Trdi namreč, da bo dosegel spremembo na način, da bodo odločitve, kot je nedaven poskus prepovedi nošnje burkinija, legalne. Poligon za nabiranje političnih točk bo najverjetneje tudi vprašanje Calaisa, najbolj razvpitega izmed migrantskih kampov v Franciji, ki ga je francoska vlada že poskusila popolnoma zapreti, v njem pa prebivajo predvsem ljudje, ki želijo priti v Združeno kraljestvo. Kljub vedno večjim pritiskom na francosko vlado, naj prekine dogovor, ki trenutno vlada med državama in zadržuje migrante v Franciji, sta notranja ministra obeh držav danes na srečanju v Parizu še zatrdila, da državi ohranjata dogovor o varovanju mej še naprej. Situacija v Calaisu je daleč od mirne tudi zaradi odziva lokalnega prebivalstva, predvsem lastnikov trgovin in drugih podjetij, ki pravijo, da bodo naslednji teden začeli s protesti. Pravijo, da so se za to odločili, ker vlada postavlja potrebe migrantov pred njihove in se ni resno lotila zaprtja kampa.

V Sredozemskem morju je bilo včeraj prestreženih okoli 6500 migrantov, ki so na ladjah in manjših čolnih potovali iz Libije. V akciji je sodelovala italijanska obalna straža, vojska, Frontex ter druge organizacije, med njimi tudi Zdravniki brez meja. Migranti so bili potem prepeljani v Italijo, kjer jih čakajo postopki registracije in poskusa pridobivanja azila.

Srbija po besedah Danijele Popović Rokov, pomočnice komisarja za migracije, v pričakovanju zime povečuje število nastanitev za migrante. Teh naj bi bilo v prihodnjih mesecih šest tisoč, kar naj bi zadostovalo za namestitev migrantov, ki v Srbiji predvsem čakajo na možnost prehoda v katero od držav EU. Istočasno pa aktivisti s terena poročajo o slabih razmerah na srbsko-madžarski meji. Govorili smo s Tarekom Muhratom, ki nam je opisal situacijo in pričakovanja za naslednje mesece:

Izjava

Ali so napovedi srbske vlade o povečanju kapacitet zadostne?

Izjava

Prebivalke in prebivalci krajevne skupnosti Črni Kal ta teden začenjajo z zbiranjem podpisov za ukinitev železniške proge pod Kraškim robom in ob drugem še gradnjo novega tira. Predvsem jih skrbi dejstvo, da je protipožarna varnost izjemno omejena, prav tako zaščita pred hrupom. Več o nevarnosti požarov in drugih potencialnih težavah nam je povedal Janko Sever, predsednik sveta krajevne skupnosti Črni Kal:

Izjava

O tem, kakšne so zahteve vladi, zaključi Sever:

Izjava