Kozmetičnim salonom OFF

Kamboški premier Hun Sen je sporočil, da se s prihodnjim mesecem umika s položaja in ga predaja svojemu sinu, vojaškemu generalu Hunu Manetu. Kralj ga bo po napovedih očeta na to mesto predlagal 10. avgusta, kar bo 22. avgusta potrdil parlament. Hun Sen položaj predsednika vlade zaseda od leta 1998. Umik je napovedal po nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih je njegova Kamboška ljudska stranka osvojila 120 od 125 mandatov v spodnjem domu parlamenta. 

Ganski parlament je izglasoval spremembo kazenskega zakonika in s tem prepoved smrtne kazni. Doslej je ta veljala za obvezno kazen v primeru umora. Zadnjo usmrtitev so v Gani sicer izvedli leta 1993. V državi je trenutno na smrtno kazen obsojenih 170 moških in šest žensk, ki so v čakanju na usmrtitev. S sprejemom prepovedi se bodo njihove kazni iz smrtne samodejno spremenile v dosmrtno zaporno kazen.

V Afganistanu je v veljavo stopil vladni odlok o zaprtju kozmetičnih salonov. Odločitev so vladajoči talibi utemeljili z visokimi cenami na poročnih slavjih, kar naj bi družine spravljalo v finančne težave. Prav tako naj bi bili po njihovo nekateri postopki v salonih v nasprotju z islamskimi pravili. S to odločitvijo so ženskam onemogočili pomemben vir dohodka po tem, ko so jim prepovedali opravljanje večine poklicev. Po navedbah gospodarske zbornice afganistanskih žensk je to delo opravljalo okoli 60 tisoč žensk. Prav tako so ženske še dodatno izrinili iz javnega prostora, saj so bili saloni eno redkih mest, kjer so se lahko zbirale izven doma.

Zvezni sodnik v San Franciscu Jon Tigar je blokiral nova pravila migracijske politike, ki jih je sprejela administracija Joeja Bidna. Ta omejujejo število oseb, ki lahko na južni meji zaprosijo za azil. Migrantom in migrantkam je vlada preprečila tudi, da bi zaprosili za humanitarno zaščito, če neregularno prestopijo mejo ali če med prečkanjem druge države na poti v ZDA tam prej ne zaprosijo za varno zatočišče. Pravila sicer ne veljajo za otroke brez spremstva in tiste, ki bežijo pred nevarnostjo. Sodnik je pravila označil za vsebinsko in postopkovno neveljavna, odločitev pa bo v veljavo stopila s 14-dnevnim zamikom. Ministrstvo za pravosodje je že vložilo pritožbo na višje sodišče, minister za domovinsko varnost Alejandro Mayorkas pa je sporočil, da odločitev ne spreminja statusa na meji.

Združene države Amerike v Ukrajino pošiljajo 43. paket vojaške pomoči v vrednosti približno 360 milijonov evrov. Ta vključuje strelivo za zračno obrambo, topniške granate, oklepna vozila in protioklepno orožje. Paket prvič vključuje tudi izvidniške brezpilotne letalnike, tako imenovane črne sršene, ki v dolžino merijo 12 centimetrov, tehtajo pa 18 gramov. Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je okrepitve označil kot onkraj morale in zdrave pameti.

Poslanke in poslanci ruske dume so potrdili zakon, ki zvišuje najvišjo starostno mejo za obvezno služenje vojaškega roka. Ta se s prihodnjim letom viša za tri leta in bo veljala za vse moške med 18. in 30. letom starosti. Doslej so vojaški rok služili moški, stari največ 27 let. Zakon hkrati moškim prepoveduje odhod iz države od dneva, ko so pozvani v naborniški urad. Zakon mora pred uveljavitvijo prestati še glasovanje v zgornjem domu parlamenta, nato pa ga mora podpisati še ruski predsednik Vladimir Putin.

Na volitvah delavskega direktorja oziroma direktorice nove štiričlanske uprave RTV Slovenija nihče ni prejel večine vseh oddanih glasov. V drugi krog sta se uvrstila športni novinar Franci Pavšer in predsednik sveta delavcev ter aktualni svetnik Sveta RTV Robert Pajek. V prvem krogu sta poleg njiju kandidirala še voditeljica Dnevnika Jasmina Jamnik ter športni novinar Urban Laurenčič. Drugi krog bo potekal 16. avgusta, s čimer se bo v upravi zapolnilo še zadnje mesto.

Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo o določitvi izbranih vrst zdravstvenih storitev, za izvajanje katerih se bo zagotavljalo plačilo po realizaciji. Uredba se začne izvajati z avgustom, saj do julija še velja, da vsi javni zavodi in koncesionarji dobijo plačane vse storitve brez količinskih omejitev. Po novi uredbi bodo po realizaciji plačane le določene zdravstvene storitve, ki jih je predlagal Nacionalni inštitut za javno zdravje.

To so specialistično-ambulantne dejavnosti ali storitve, na katere je prvega junija nad najdaljšo dopustno čakalno dobo čakalo vsaj 1500 oseb, ter bolnišnični dejavnosti endoproteza kolka ter kolena in operacija kile. Na seznam niso vključene storitve in prvi pregledi, ki so v skladu z uredbo o programih storitev za letos že plačane po realizaciji. Zaradi velikega števila čakajočih vlada uvaja plačilo po realizaciji tudi za zobozdravstveno protetiko, gastroenterologijo, pediatrijo, fizioterapijo ter za prve preglede za oromaksilofacialne preglede, alergološke preglede in pulmološke preglede otrok.

Foto: Milad Hamadi, Wikimedia Commons/Pexels