Kurzeve zmage OFF

Zmagovalka avstrijskih parlamentarnih volitev je ljudska stranka, poznana pod kratico ÖVP. Stranka premiera Sebastiana Kurza je prejela 37,1 odstotka glasov, s čimer je za slabih pet odstotkov izboljšala svoj rezultat iz leta 2017, in bo tako v 183-članskem parlamentu imela 71 poslancev. Na drugem mestu ji z 21,7 odstotka oziroma 41 poslanci sledijo socialdemokrati, poznani pod kratico SPÖ, ki so zabeležili najslabši rezultat od druge svetovne vojne. Majska afera Ibiza je močno škodovala svobodnjakom, ki so s 16,7 odstotka osvojili 30 poslanskih mest, 21 manj, kot so jih imeli v prejšnjem sklicu. Štiriodstotni parlamentarni prag sta prestopili še stranka Zelenih s 14 odstotki in Neos - Nova Avstrija in liberalni forum s 7,8 odstotka glasov. Volilna udeležba je znašala slabih 76 odstotkov, kar je nekoliko manj kot na prejšnjih volitvah, ki se jih je udeležilo 80 odstotkov volivcev. Rezultati volitev sicer še niso dokončni, volilna komisija bo namreč danes preštela še okoli milijon glasovnic, oddanih po pošti.

Najverjetnejšega mandatarja za sestavo nove vlade Sebastiana Kurza sedaj čaka iskanje koalicijskih partnerjev. Čeprav je Kurz napovedal, da se bo pogovarjal z vsemi strankami, so se za odhod v opozicijo že odločili pri svobodnjakih. Kurzu tako preostanejo tri možnosti: koalicija z Zelenimi in Neosom, velika koalicija s socialdemokrati ali manjšinska vlada. Ustanovna seja novega sklica parlamenta bo predvidoma potekala 23. oktobra.

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je na ponovnem glasovanju s trinajstimi glasovi za in sedmini proti ter dvanajstimi glasovi za in devetimi proti pri romunski kandidatki za komisarko za promet Rovani Plumb in madžarskem kandidatu za evropskega komisarja za širitev Evropske unije Laszlu Trocsanyiju ugotovil navzkrižje interesov na podlagi njune izjave o finančnih interesih. Kaj pomeni odločitev odbora za sestavo komisije predsednice Ursule von der Leyen, pojasni Peter Žerjavič, bruseljski dopisnik časnika Delo.

Izjava

V požaru v prebežniškem centru Moria na grškem otoku Lezbos sta po zadnjih podatkih umrli dve osebi. Preminuli naj bi afganistanska ženska in njen otrok. Po podatkih predstavnika policije Theodorosa Chronopoulosa so dva ločena požara, ki sta izbruhnila v roku dvajsetih minut najprej zunaj, nato pa še znotraj centra, podtaknili prebežniki, ob gašenju pa je prišlo do nemirov, zaradi česar je policija uporabila solzivec. Razmere v prenatrpanem centru, kjer v šotorih in ladijskih zabojnikih živi 12 tisoč prebežnikov, čeprav kapacitete predvidevajo nastanitev 3000 ljudi, ostajajo napete. Stratos Kitelis, župan Mitilinija, največjega mesta na Lezbosu, je v izjavi po požaru zahteval premestitev več tisoč prebežnikov na celino.

Po podatkih grškega ministrstva za zaščito državljanov je na otokih v Egejskem morju trenutno nastanjenih več kot 29 tisoč prebežnikov, kar je rekordno število po letu 2016, ko sta Evropska unija in Turčija sklenila dogovor o zajezitvi migracij. Povečano število prebežnikov, ki na grške otoke prihajajo iz Turčije, sovpada s pritiski turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je v začetku meseca Evropski uniji zagrozil z odprtjem meja za sirske begunce, če ta ne bo povečala finančnih sredstev in podpore vzpostavljeni tako imenovani varni coni na severu Sirije.

Izvršni uradnik Abdulah Abdulah, glavni tekmec trenutnega predsednika Ašrafa Ganija, je razglasil zmago na predsedniških volitvah, ki so v soboto potekale v Afganistanu. Čeprav uradnih rezultatov volitev ne gre pričakovati pred 19. oktobrom, štetje glasov pa trenutno še poteka, je Abdulah zatrdil, da drugi krog, ki se bo odvil v primeru, da nihče izmed kandidatov ne dobi 50 odstotkov glasov, ne bo potreben. Abudlah se je za funkcijo predsednika neuspešno potegoval že leta 2009 in 2014, ko je bil po sporu z Ganijem imenovan za glavnega izvršnega uradnika z možnostjo predsedovanja tedenskim srečanjem zbora ministrov in predlaganja ministrov v vlado. Letošnje predsedniške volitve so zaznamovali napadi talibanov, zaradi česar je Neodvisna volilna komisija izgubila stik z 901 od dobrih 5370 volišč, 464 volišč, kjer niso prejeli volilnega materiala, pa ni delovalo.

Hutijski uporniki v Jemnu so napovedali brezpogojno izpustitev 350 zapornikov, ki so bili na seznamu, dogovorjenem na srečanju s predstavniki Združenih narodov v Stockholmu lanskega decembra. Do izpustitve prihaja po vojaški operaciji - največji hutijski operaciji od začetka vojaškega konflikta leta 2015 -, ki je potekala v bližini mesta Nadžaran ob saudsko-jemenski meji, kjer so Hutiji zajeli tri vojaške brigade Saudove Arabije.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je po seji vlade napovedal, da se država, dokler je Adria Airways v lasti nemškega sklada K4 Invest in v takšnem finančnem stanju, ne bo vključila v reševanje letalske družbe. Družba za upravljanje terjatev bank in Slovenski državni holding sta na podlagi razpoložljivih podatkov opravila podrobno analizo stanja, iz katere je razvidno, da je dolg večji od pričakovanega. Vlada kot edini možni scenarij vidi stečaj, ponovno letalsko povezanost Slovenije s svetom pa bi zagotovili z drugimi letalskimi ponudniki - po oceni Počivalška bi lahko obnovili približno polovico Adrijinih linij - ali pa z državno ustanovitvijo novega podjetja.