LEOFFPARDI V UKRAJINO

Nemški kancler Olaf Scholz je naznanil, da bo Nemčija v Ukrajino poslala 14 bojnih tankov leopard 2. Prav tako Nemčija daje dovoljenje za dobavo leopardov drugim članicam Nata. Usposabljanje ukrajinskih vojakov za uporabo tankov bo potekalo v Nemčiji. Poljski premier je uradno prošnjo za dovoljenje, da nemško proizvedene tanke Ukrajini dobavi Poljska, vložil včeraj. Po poročanju ameriških medijev, ki navajajo anonimne vire iz Bele hiše, bodo 30 tankov abram v Ukrajino poslale tudi Združene države Amerike. To je očitno prepričalo Scholza, da spremeni svojo zadržanost do pošiljanja tankov v Ukrajino. Do zdaj je bila Nemčija do pošiljanja tankov Ukrajini zadržana, da ne bi to privedlo do dodatne eskalacije v razmerju do Rusije. V Nemčiji so vztrajali, da bodo tanke Ukrajini poslali le, če enako storijo Američani. Po poročanju nemških medijev bodo tanke leopard 2 v Ukrajino poslali še s Finske, Nizozemske, Norveške, Poljske in iz Španije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal zakon, ki zaostruje kazni za dezerterstvo in neposlušnost vojakov. Dezerterji bodo lahko obsojeni na največ 12 let zaporne kazni, neposlušne vojake pa bo doletela kazen do deset let zapora. Zakon predvideva tudi višje kazni za prekrške. Za grožnje poveljnikom bodo vojaki obsojeni na do sedem let zapora, povišane bodo tudi kazni za uživanje alkohola v vojski in beg z bojišča. Poleg tega zakon prepoveduje sodiščem, da vojakom, ki so spoznani za krive, podeljuje nižje ali pogojne kazni.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je napovedal predčasne parlamentarne volitve. Napoved sledi sporočilu Bolgarske socialistične stranke, da je bila pri sestavi vlade neuspešna. To je bil tretji in zadnji možni poskus sestave vlade od oktobrskih volitev, na katerih nobena stranka ni dosegla večine. Pred Bolgarsko socialistično stranko sta bili pri sestavi vlade neuspešni zmagovalka volitev, desna stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije Bojka Borisova, in drugouvrščena liberalna stranka Nadaljujemo spremembe. Radev je napovedal razpustitev parlamenta v začetku februarja. Za začasnega predsednika vlade bo imenoval Galaba Doneva, ki funkcijo opravlja od avgusta lani. Volitve so napovedane v začetku aprila in bodo že pete v dveh letih.

Evropska komisija je predstavila predlog operativne strategije za učinkovitejše vračanje migrantov, ki so jim države članice zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in koordinatorka Evropske unije za vračanje migrantov Mari Juritsch sta povedali, da je ključni cilj predloga strategije okrepitev delovanja sistema vračanja. Trenutno članice skupno izdajo okoli 300 tisoč odločb o vrnitvi, vendar je v države izvora ali druge evropske države poslanih nekaj več kot 70 tisoč ljudi. Delež migrantov, vrnjenih v države izvora, želijo povečati na 70 odstotkov. Drugi cilji so še pospešitev postopkov vračanja v vsaki državi članici, povečanje števila prostovoljnih vrnitev in izboljšanje reintegracije deportirancev v državi izvora. Evropska unija želi tudi pritisniti na države, ki ne želijo sprejemati zavrnjenih prosilcev za azil, z vizumsko politiko. Johansson in Juritsch sta poudarili tudi povečanje vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo, krajše Frontex, pri deportacijah ljudi v države izvora.

Skupina za človekove pravice Fortify Rights in 16 pripadnikov etničnih skupin iz Mjanmara so na nemškem ustavnem sodišču vložili kazensko ovadbo zoper mjanmarsko vojsko. Obtožujejo jo genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Te naj bi mjanmarska vojska zagrešila v zadnjih dveh letih, po vojaškem udaru, in med zatiranjem Rohingov v zvezni državi Rakhine pred šestimi leti. Po navedbah skupine pritožba vsebuje dokaze o sistematičnem ubijanju, posiljevnju in mučenju pripadnikov te večinsko islamske etnične skupine. V Fortify Rights trdijo, da je kazenska ovadba edinstvena v tem, da vključuje pritožbe več različnih etničnih skupin, poleg Rohingov še Burmanov, Činov, Karenov in Monov. Kazensko ovadbo so mjanmarski državljani vložili v Nemčiji na podlagi mednarodnega prava, ki omogoča sodni pregon nekaterih hudih zločinov v tuji državi, ne glede na to, kje se je kaznivo dejanje zgodilo.

Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je kosovskega premierja Albina Kurtija pozval, naj sprejme predlog Evropske unije za normalizacijo odnosov s Srbijo. Predlog, znan kot francosko-nemški sporazum, je Evropska unija predstavila Srbiji in Kosovu konec lanskega leta. Sporazum, zaenkrat še neuradno, omenja vzajemno podporo med državama pri vključevanju v Evropsko unijo, ne vključuje pa medsebojnega priznanja ali članstva Kosova v Združenih narodih. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je načrt postal pogajalski okvir za vstop Srbije v Evropsko unijo in opozoril, da bi lahko Srbija v primeru, da načrta ne sprejme, utrpela tudi gospodarske posledice. Na Kosovu so do sporazuma zadržani, saj predvideva vzpostavitev skupnosti srbskih občin na območju države. Vzpostavitev  srbskih občin že določa bruseljski sporazum iz leta 2013. Kosovska vlada uresničitev sporazuma zavrača, saj je podelitev izvršne oblasti srbskim skupnostim v nasprotju s kosovsko ustavo.

Državni zbor je potrdil devet ministrskih kandidatov, ki bodo prevzeli vodenje preoblikovanih ali novih ministrstev. Po novem vlado sestavlja 19 ministrstev in en vladni urad, skupaj torej 20 članov. Ustanovljena so tri nova ministrstva. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil Darjo Felda iz Gibanja Svoboda, ministrstvo za solidarno prihodnost Simon Maljevac iz Levice, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa dosedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer iz Gibanja Svoboda. Prav tako sta dve vladni službi prešli v ministrstvi, nekaterim že obstoječim ministrstvom pa se je spremenilo področje dela. Premier Robert Golob je po imenovanju in zaprisegi ministrov dejal, da so vsi ministri in ministrice, ki so bili predvideni že pred junijem, zdaj potrjeni. To seveda ne drži, saj v Golobovi vladi ni Tatjane Bobnar, prav tako pa ne nove ministrice za notranje zadeve.

Na Mestni občini Ljubljana poteka primopredaja poslov med Janezom Koželjem in novim podžupanom Rokom Žnidaršičem. Poleg funkcije podžupana bo Žnidaršič tako kot njegov predhodnik opravljal tudi funkcijo urbanista in mestnega arhitekta. Pristojnosti podžupana na področjih arhitekture in urbanistike sicer nista predvideni v zakonodaji. Janez Koželj je funkcijo opravljal 16 let in kot prvi mestni urbanist sestavil načrt dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, ki je bil sprejet leta 2007, leto po prvi zmagi Zorana Jankoviča na lokalnih volitvah. Na podlagi začrtane vizije so julija 2010 na občini sprejeli tudi Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Vizijo novi podžupan podpira in se od njenih ciljev ne bo oddaljil. 

Napovedi o odpuščanju na časopisu Večer, ki jih je poslovodstvo predstavilo pred mesecem dni, so se začele uresničevati. Vodstvo Večera novinarki Ani Lah tako ni podaljšalo zaposlitvene pogodbe, kljub temu, da ji je urednik zagotavljal, da bo njena pogodba podaljšana. Ana Lah se v svojem delu loteva tematike sindikatov, stanovanjske in podnebne krize, neenakosti v izobraževalnem sistemu in položaja beguncev v Sloveniji. Leta 2021 je za zgodbe o prašičji farmi Ljutomerčan prejela nagrado watchdog Društva novinarjev Slovenije za izstopajoč novinarski dosežek. Novinarka proti Večeru napoveduje tožbo. Ana Lah za Radio Študent opisuje svoj položaj pri Večeru pred potekom pogodbe.

Izjava

Ali gre v primeru Ane Lah za prvo izmed napovedanih odpuščanj, smo vprašali Mojco Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije.

Izjava

Mojca Zabukovec podrobneje komentira odnos vodstva Večera do zaposlenih.

Izjava

V Gibanju za dostojno delo so pripravili spletno peticijo, ki vodstvo Večera poziva k zaposlitvi Ane Lah za nedoločen čas. V peticiji opozarjajo, da bodo odpuščanja negativno vplivala na raven obremenitev medijskih delavcev in delavk, ki bodo zaposlitev obdržali.

Vir slike: Wikimedia Commons

OFF je pripravil vajenec Andraž, mentorirala je Pia Zala.