Litovski mejni prehodi OFF
Litovska vlada je najavila zaprtje dveh manjših mejnih prehodov z Belorusijo, ki bo začelo veljati jutri. Notranja ministrica Agnė Bilotaitė je dejala, da gre za »preventiven ukrep za obvladovanje groženj nacionalni varnosti in preprečevanje morebitnih provokacij na meji z Belorusijo«. V beloruski obmejni straži pa trdijo, da je ukrep sprejet na podlagi namišljenih groženj in služi predvsem političnim ambicijam litovske vlade. Preostali dve članici Evropske unije, ki mejita na Belorusijo, sta prav tako uvedli omejevalne ukrepe na območju ob meji. Poljska je letos zaprla vse mejne prehode razen enega, tako Poljska kot Latvija pa na mejno območje pošiljata vojsko. Vse tri države so sklenile mejo z Belorusijo tudi ograditi, sklicujoč se na migrante, ki da jih beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pošilja čez mejo.
Mejni nadzori se nadaljujejo tudi v schengeskem območju. Danska bo naključne preglede potnikov na mejah z Nemčijo in Švedsko tako izvajala do 22. avgusta, v skladu s svojim okrepljenim mejnim nadzorom. Ukrep so na Danskem uvedli 3. avgusta, veljal pa naj bi en teden, a so ga od takrat drugič podaljšali. Kot razlog za ostrejši nadzor so v začetku avgusta navedli desničarske proteste, na katerih so protestniki zažigali Koran. Danska splošen mejni nadzor na schengenskih mejah sicer izvaja od leta 2016, tedaj so ga uvedli zaradi prihoda migrantov.
Poslanci španskega parlamenta so na konstitutivni seji za predsednico parlamenta izvolili Francino Armengol, kandidatko socialistične stranke. Glasove za potrebno večino so poleg socialistične stranke prispevali še v bloku Sumar, na čelu katerega je Podemos. Kandidatko socialistov, ki so vlado volili že pred volitvami konec julija, so podprle vse regionalne stranke z izjemo navarskih nacionalistov. Socialiste so tako podprle obe katalonski stranki ter obe baskovski in galicijska stranka. Socialisti so za predsednico pridobili večino 178 glasov v 350-članskem parlamentu. Dogovor z večino regionalnih strank kaže, da se bo Pedro Sanchez znova uspel zavihteti na premierski stolček.
V zameno za podporo je Sanchez odločilnima katalonskima strankama dal štiri obljube. Po prvi obljubi naj bi se v kongresu in senatu uredila uporaba katalonščine v vseh dokumentih, ki jih organa pripravita. Prav tako naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi preiskovala zaenkrat domnevno prisluškovanje španskih obveščevalcev baskovskim in katalonskim politikom. Za vohunjenje so uporabljali izraelsko programsko opremo Pegasus. Druga preiskovalna komisija naj bi se ukvarjala s povezavo med špansko obveščevalno službo in storilci v terorističnih napadih v Barceloni leta 2017. Zadnja obljuba pa po interpretaciji katalonske republikanske stranke tlakuje pot do pomilostitve obtoženih katalonskih separatistov, ki so jih španska sodišča kaznovala za izvedbo referenduma o odcepitvi Katalonije.
Družina argentinskega aktivista Facunda Moralesa trdi, da jim je onemogočena pritožba v preiskavi Moralesove smrti. Morales se je udeležil protestov v Buenos Airesu proti argentinskim primarnim volitvam, na katerih je s svojo skupino Rebelión Popular pozival k vzdržanju od glasovanja, ki je po zakonu obvezno. Poleg drugih članov skupine ga je aretirala policija in jih imobilizirala, odvetnik družine pa sumi, da je Morales nehal dihati in umrl pod težo dveh policistov, ki sta ležala na njem. Družina prav tako sumi, da gre za atentat, saj je Morales nekdanji pripadnik kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil, znanih kot FARC. Na primarnih volitvah je s približno 30 odstotki glasov slavil desničarski libertarec Javier Milei, nekaj manj odstotkov pa sta prejela malo manj desna Patricia Bullrich, predstavnica konzervativne koalicije, in Sergio Massa, gospodarski minister aktualne peronistične vlade.
Izraelski zunanji minister Eli Cohen je po srečanju z novoizvoljenim paragvajskim predsednikom Santiagom Peño najavil, da bo Paragvaj svoje veleposlaništvo preselil iz Tel Aviva v Jeruzalem. Tovrstno potezo so do sedaj uvedle štiri države – poleg Združenih držav Amerike še Kosovo, Honduras in Gvatemala. V zameno bo Izrael ponovno odprl svoje veleposlaništvo v paragvajski prestolnici Asunción. V Paragvaju so veleposlaništvo preselili v Jeruzalem že leta 2018, vendar je nato predsednik Mario Abdo Benítez potezo preklical. V odgovor pa je Izrael takrat zaprl svoje veleposlaništvo v Asunciónu. Santiago Peña je kot novi predsednik, prav tako iz desničarske stranke Colorado, zaprisegel pred dvema dnevoma.
Združene države Amerike so odobrile prodajo izraelskega protiraketnega sistema Arrow 3 Nemčiji. Sistem sta skupaj razvili izraelska Organizacija za protiraketno zaščito in ameriška Agencija za protiraketno zaščito. Dobava naj bi se začela leta 2025, sistem pa naj bi nemška vojska začela uporabljati do leta 2030. Nemška vlada je sicer včeraj iz osnutka proračuna črtala člen, po katerem naj bi za obrambne izdatke letno namenjala dva odstotka bruto domačega proizvoda. V veljavi tako ostaja načrt, po katerem naj bi ta delež dosegla v povprečju petih let.
Nigerijski predsednik Bola Tinubu je najavil sestavo 46-članske vlade. Za finančnega ministra je imenoval nekdanjega komisarja za finance v zvezni državi Lagos in investicijskega bančnika Walo Eduna, sicer enega od avtorjev Tinubujevega gospodarskega manifesta pred letošnjimi volitvami. Tinubujeva gospodarska politika se zaenkrat kaže v podrejanju zunanjim trgom. Tako je v začetku avgusta Nigerija prenehala s subvencioniranjem cen goriva, kar je privedlo do splošne stavke, cene goriva pa so se potrojile. Prav tako je Tinubu suspendiral guvernerja centralne banke, ki je nato sprostila menjalni tečaj nigerijske naire, ki je bil do tedaj vezan na ameriški dolar. Poleg Eduna bo kot zunanji minister v novi vladi služil dosedanji veleposlanik v Nemčiji Yusuf Tuggar, mesto ministra za nafto pa zaenkrat ostaja nedodeljeno.
Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so za delavskega direktorja izvolili športnega novinarja in dosedanjega nadzornika Francija Pavšerja. S tem se je zaključilo formiranje štiričlanske uprave, v kateri poleg Pavšerja sedijo še predsednik Zvezdan Martić ter člana Andrej Trček in Simon Kardum. Nova uprava lahko tako začne z delom. Zvezdan Martić je ob izvolitvi za predsednika nove uprave za Radio Študent dejal, da ne bo izvedel nobene kadrovske čistke. Francija Pavšerja smo vprašali, kaj bi po njegovem morali narediti s spornimi kadri.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj