MostOFFni zavezniki

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kancelrka Angela Merkel sta v nemškem mestu Aachen sklenila novo prijateljsko pogodbo med državama. Ta v osemindvajsetih členih načrtuje okrepitev sodelovanja vlad in parlamentov na področju izobraževanja, raziskovanja in varnosti ter finančne, gospodarske in zunanje politike. Francija in Nemčija sta se zavezali k približevanju k davčni in socialni zakonodaji ter k prizadevanjem za čistejše okolje. Pogodba med drugim predvideva tudi vzpostavitev tako imenovanih obmejnih evrskih območij na meji med obema državama, kjer bi bile zmanjšane birokratske ovire za poslovanje in uzakonjena bi bila dvojezičnost v javnih institucijah. Nova pogodba nadgrajuje elizejsko prijateljsko pogodbo, ki sta jo pred 56 leti podpisala francoski predsednik Charles de Gaulle in nemški kancler Konrad Adenauer in ki je bila temelj za uradno potrditev sprave med obema do tedaj sovražnima nacijama.

Britanska premierka Theresa May je včeraj zvečer, teden dni po prepričljivi zavrnitvi ločitvenega sporazuma z Evropsko unijo, spodnjemu domu parlamenta predstavila tako imenovani načrt B. Ta se ne razlikuje preveč od zavrnjenega načrta brexita, ki naj bi se zgodil 29. marca letos. Načrt B sicer predvideva podaljšanje izstopne dobe, če to potrdi Evropska unija, ne pa tudi ponovitve referenduma o izstopu ali pa izstopa brez dogovora. Edina večja sprememba, ki jo je premierka napovedala v predstavitvi, je ta, da britanska vlada od evropskih državljanov, živečih v Veliki Britaniji, ne bo zahtevala plačila administrativnih stroškov za registracijo bivanja v državi po njenem izstopu iz Evropske unije. Predstavljeni načrt je naletel na negodovanje opozicije, predvsem stranke laburistov, ki želi doseči drugačno obliko gospodarskega sodelovanja, in sicer trajno carinsko unijo. Stranka je vložila formalni amandma, ki bi, če bi bil sprejet, omogočil poslancem spodnjega doma parlamenta glasovanje o ponovljenem referenudumu o brexitu. Poslanci bodo do naslednjega glasovanja prihodnji torek v obliki nezavezujočih amandmajev predstavili tudi druge možnosti za izstop Velike Britanije iz EU.

Sodišče Evropske unije je Avstriji naložilo spremembo zakonodaje, ki naj bi diksriminirala državljane na podlagi vere. Trenutna zakonodaja določa, da lahko pripadniki nekaterih protestantskih cerkva veliki petek, drugi dan velikonočnega tridnevja, izkoristijo kot dela prost dan, za katerega poleg plačila za delo prejmejo še dodatno nadomestilo. Namen te posebne ureditve je pripadnikom teh cerkva omogočiti udejanjanje njihove veroizpovedi na ta praznik, ne da bi se morali z delodajalcem dogovoriti za dan dopusta. Sodišče je odločilo, da tako zasnovana zakonodaja pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi vere, kar je v nasprotju s pravom Evropske unije. Dokler Avstrija s spremembo zakonodaje ne vzpostavi enakovredne obravnave, mora zasebni delodajalec pravico do dela prostega dne na veliki petek omogočiti tudi drugim delavcem. Poleg plačila za delo pa jim mora izplačati tudi dodatno nadomestilo.

Zaradi oviranja konkurence bo moralo finančno podjetje Mastercard Evropski uniji plačati 570 milijonov evrov kazni. Pravila podjetja za procesiranje plačil s kreditnimi in plačilnimi karticami namreč bankam preprečujejo, da bi v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora trgovcem na drobno ponudile nižje medbančne provizije. Evropska komisarka za konkurenco Margreth Vestager je izpostavila, da trgovci na drobno zaradi Mastercardovih umetno določenih visokih minimalnih cen za izvedbo transakcij ne morejo uživati ugodnosti nižjih provizij drugod. Prav tako je zaradi tega ovirana čezmejna konkurenca med bankami. S tem naj bi Mastercard kršil evropska protimonopolna pravila ter škodil tako potrošnikom kot trgovcem.

Medtem ko se nekatere zahodnoafriške države soočajo z vladnimi krizami, sta predsednik Gambije Adama Barrow in predsednik Senegala Macky Sall danes slovesno odprla kilometer dolgi “Senegambijski most”, ki povezuje oba bregova reke Gambije z gambijskim mejnim prehodom Farafenni. Gambija sicer ima dostop do morske obale, toda njen teritorij v celoti deli reka Gambija. Most, poimenovan po konfederaciji obeh držav iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, so postavili na ključni trgovski poti med severom in jugom Senegala, ki ozemeljsko povsem obkroža Gambijo. Osebni promet je do zdaj potekal s trajekti, tovorni pa je za obvoz reke po tem trgovskem koridorju potreboval dodatnih 400 kilometrov. Prvi načrti za postavitev mostu segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, še v čas konfederacije Senegambije. Realizacijo projekta, katerega izgradnja je trajala deset let, pa je do nedavnega blokiral nekdanji gambijski predsednik Yahya Jammeh. Slednjega je po dvaindvajsetih letih na oblasti v vojaškem posredovanju januarja 2017 odstavila Ekonomska unija zahodnoafriških držav, potem ko ni želel sprejeti izidov predsedniških volitev, na katerih ga je za štiri odstotke premagal zdajšnji predsednik.

Novogoriški oddelek koprskega upravnega sodišča je kot neutemeljeno zavrnil zahtevo nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča za začasno prekinitev trenutnega županovanja Aleša Bržana. Popovič je na upravno sodišče vložil zahtevo za začasno odredbo ob pritožbi zoper sklep koprskega občinskega sveta, ki je mandat potrdil Bržanu. Potrjena začasna odredba bi Bržanu onemogočila opravljanje županske funkcije do razrešitve Popovičeve pritožbe, o kateri mora upravno sodišče še odločati. V zavrnilnem sklepu je koprsko upravno sodišče sporočilo, da bi začasna odredba povzročila nezakonito situacijo, saj lokalna skupnost ne bi imela zakonitega zastopnika. Popovič v zahtevi za začasno odredbo tudi ni predlagal, kdo naj bi tedaj izvrševal funkcijo župana.