Mrak na očeh OFF

Aktualno-politična novica
23. 4. 2019 - 15.00
 / OFF

Država Mali, veliki problemi
 / 17. 4. 2019
Potem ko je v četrtek odstopila celotna malijska vlada, je tamkajšnji predsednik Ibrahim Boubacar Keita imenoval Boubouja Cisseja na mesto mandatarja z nalogo sestave nove vlade. Prejšnja vlada pod vodstvom Soumeylouja Boubèyeja Maïgaja  je bila primorana odstopiti po zaostritvi medetničnega nasilja v osrednjem Maliju, ki je doseglo vrhunec s pokolom 160 pripadnikov ljudstva Fulani, za katerim so stali pripadniki ljudstva Dogon. Takšni in podobni medetnični incidenti postajajo vse bolj stalnica v državi, katere varnostne sile se s pomočjo številnih tujih sil že sedem let aktivno bojujejo z islamističnimi in tuareškimi uporniki na severu Malija. Boubou Cisse ni član nobene stranke, preden je leta 2013 vstopil v politiko je kot doktor ekonomije z univerze Aix-Marseille več let deloval kot uslužbenec Svetovne banke v državah Zahodne Afrike.

Medetnični konflikti se pogrevajo tudi na irskem otoku. Tako imenovana Nova Irska republikanska vojska ali Nova IRA je prevzela odgovornost in se opravičila za smrt novinarke Lyre McKee, ki je nesrečno umrla, ko se je kot civilistka znašla v bližini policijske enote, na katero je streljal maskirani moški tekom izgredov v Derryju ob 21. obletnici podpisa mirovnega sporazuma minuli četrtek. Nova IRA ali Prava IRA, kot se sami raje imenujejo, združuje manjše skupine zagovornikov ustanovitve enotne Irske, ki ne priznavajo omenjenega sporazuma, podpisanega ne veliki petek 1998, ki je po večini prekinil oboroženi konflikt med republikanskim in unionističnim, ali če hočete, katoliškim in protestantskim delom prebivalstva.

Po koordiniranih velikonočnih napadih na več katoliških cerkev in hotelov, ki so rezultirali v smrti prek tristo ljudi, na Šrilanki danes poteka dan žalovanja, prav tako pa je bilo razglašeno izredno stanje. V policijskih akcijah, ki so sledile bombnim napadom, so varnostni organi pridržali štirideset posameznikov, oblasti pa so prepričane, da za nasiljem stoji tako imenovana Nacionalna monoteistična organizacija, bolje poznana pod kratico NTJ. Gre za eno izmed organizacij z islamistično agendo, katere deklerativni cilj je uveljavitev šeriatskega prava na Šrilanki, ki je sicer večinsko budistična, dobrih dvanajst odstotkov prebivalstva je Hindujcev, za muslimane in kristjane pa se opredeljuje sedem oziroma devet odstotkov otočanov.

Kako smo reševali nemške in francoske banke
 / 11. 10. 2018
Z radikalci imajo tudi težave v Grčiji, kjer pa se je atenski mestni svet odločil, da prepove vsakršne shode ksenofobne stranke Zlata zora na ulicah prestolnice. V New Yorku rojeni župan Giorgos Kaminis je bil pobudnik, predlog pa je opravičeval s prepričanjem, da je Zlata zora zločinska organizacija, predvsem zaradi odkritega širjenja sovražnega govora. Zlata zora ima sicer 16 poslancev v 300-članskem Helenskem parlamentu, prav tako pa ima dva sedeža v Evropskem parlamentu, kot tudi v atenskem mestnem svetu. V slednjem je predstavnik Zlate zore Ilias Kasidiaris s tožbami grozil vsem, ki so podprli predlog župana.

Kasim-Jomart Tokajev, začasni predsednik Kazahstana, je dobil podporo predhodnika Nursultana Nazarbajeva. Slednji je vodil to srednjeazijsko državo od osamosvojitve leta 1991 do 20. marca letos, ko je nepričakovano odstopil, Tokajev pa je v skladu z ustavo kot predsednik parlamenta prevzel funkcijo do naslednjih volitev. Te so bile razpisane za 9. junij, če je soditi po zadnjih volitvah iz leta 2015, ko je Nazarbajev dobil slabih 98 odstotkov vseh glasov, se Tokajevu obeta gladka zmaga. Tokajev, nekdanji diplomat in poliglot, ki tekoče govori kazahstanski, ruski, angleški in kitajski jezik, kot začasni predsednik ne opravlja zgolj tekočih poslov; v minulem mesecu je tako že imel prvo gostovanje, ko se je srečal z uzbekistanskim kolegom Šavkatom Mirzijojevim , doma pa je preimenoval prestolnico iz Astane v Nur-Sultan, v čast bivšemu predsedniku, Nazarbajevo hčerko Darigo pa imenoval kot svojo naslednico na čelu parlamenta.

O novem zakonu o vojski v Črni gori
 / 1. 11. 2017
Črnogorska policija, vojska in tožilstvo so na novinarski konferenci predstavili detajle o zanimivem primeru, ko je bilo na šolski ladji tamkajšnje mornarice najdenih 60 kilogramov kokaina. V sledečem postopku sta bila pridržana dva mornarja in en civilist, ki naj bi načrtovali podvig, s katerim bi v Turčijo na ladji mornarice peljali kokain in orožje, na poti nazaj pa heroin. Jadran je bil izdelan leta 1931 v Hamburgu, od takrat pa je plul že pod zastavami vseh treh Jugoslavij in Italije. Po razpadu SFRJ je ostal v lasti črnogorskih mornarjev, čemur pa oporeka hrvaška vojska, ki trdi, da je bil Jadran leta ‘91 registriran v Splitu in bi kot tak moral v nasledstvu pripasti njeni mornarici.

Državni svet z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na preimenovanje praznika vrnitve Primorske v praznik priključitve Primorske matični domovini. Predlagatelj iz vrst Socialdemokratov Matjaž Nemec je vselej ponavljal potrebo po preimenovanju, saj naj bi tako veleval že Odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte leta 1943. V zgornjem domu parlamenta je nasprotno prevladalo prepričanje, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja in je kot taka bila lahko zgolj vrnjena. Odločitev komentria Nemec:

Izjava

Po dveh požarih v dveh tednih se je množica protestnikov zbrala pred sortirnico odpadkov Salomon v Lenartu v Slovenskih goricah. Zbrani so s podporo župana Janeza Krambergerja in poslanca Državnega zbora Franca Breznika pristojne organe pozvali k začasnem zaprtju obrata in reviziji izdanega dovoljenja za obratovanje. Salomonsko rešitev bomo iskali OFFsajdu ob 17-ih.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness