Na offu nič novega.

Ruski finančni minister Anton Siluanov je izjavil, da bi bila Ruska Federacija pripravljena pomagati Grčiji s posojilom za prebroditev finančnih težav. Seveda ni podal zavezujočih obljub, temveč poudaril, da lahko nova grška vlada poda prošnjo, ki bi jo kasneje obravnavala ruska Duma. Zgodba je povezana z zmotnim informiranjem Evropske unije glede grške pozicije do svežih sankcij proti Rusiji. V javnosti se je namreč pojavila novica, da je rosno mlada grška vlada podala veto na sankcije. Grški zunanji minister je klevetanje zanikal in obrazložil, da jih ni še nihče iz Unije vprašal za mnenje glede sankcij. Njegova izjava, ki je sprožila govorice o vetu, je bila le mnenje, da protiruska hladnovojna retorika ni produktivna za Evropo.

Nadaljujmo debato o sankcijah z druge strani zidu. Sociološki inštitut Ruske akademije znanosti je opravil vse-rusko anketo o sankcijah. Glede na rezultate, se je 80 odstotkov Rusov pripravljenih odpovedati zahodni hrani, ter 50 odstotkov počitnicam v tujini in uvoženim izdelkom. Poudarimo, kratkoročna posledica nizkega tečaja rublja je predvsem višja cena uvoženih izdelkov, oziroma nakupa tuje valute. Po drugi strani je le desetina Rusov pripravljenih pristati na znižanje pokojnin in dvig davkov.

V Ukrajini se ne nadaljuje le vojna, temveč tudi informacijski spopad. 50 pripadnikov prostovoljnega jurišnega bataljona Aidar naj bi poskušalo vdreti v vojaško ministrstvo. Povod je bila spletna objava novice o razpustitvi omenjenega bataljona. Vojaško ministrstvo je razpustitev zanikalo in jezne prostovoljce pomirilo. Medtem se je na spletu pojavila zgodba o novem uspehu hekerske skupine Cyberberkut. Slednji naj bi si pridobili dostop do zaupnih vladnih poročil, po katerih naj bi ukrajinska vojska v zadnjem mesecu utrpela več kot 1000 žrtev.

Ameriški senat, zgornji dom kongresa, je sprejel zakon za odobritev naftovoda Keystone XL. Naftovod je sicer napačno poimenovanje, saj se prek Keystone Xla ne bo pretakala surova nafta, temveč katranski pesek, katerega se lahko rafinira v gorivo. Cilj je transport dotične svinjarije iz kanadske province Alberte do mehiškega zaliva na jugu Združenih držav Amerike. Sporna je predvsem predelava katranskega peska, ki je bolj onesnažujoča kot navadna surova nafta, obenem se cevovodi zaradi gostote segrejejo nad 100 stopinj. Še ena izjemna lastnost je, da ne plava na vodi, temveč potone, kar otežuje čiščenje morebitnih izlivov. O projektu bo navkljub masovnim protestom javnosti glasoval še spodnji dom, četudi slednje ne bo imelo haska. Predsednik Obama je namreč že pred časom napovedal veto. Na srečo kongresni lakaji bratov Koch, čigar rafinerije bi pridobivale nafto, nimajo dvotretjinske večine, potrebne za preglasitev predsedniškega veta.

Policija v New Yorku je obelodanila splavitev sveže taktične enote, specializirane za kontrolo množic in proti-teroristično posredovanje. Odločitev za ustanovitev nove enote je bila sprejeta zaradi histerije in splošnega straha pred terorizmom, nič novega torej. Polemične so njihove ostale naloge, torej kontrola množice med protesti. Pomnimo, pred dobrim mesecem so se v New Yorku in ostalih delih ameriške prerije odvili protesti zoper policijsko brutalnost in rasistično profiliranje osumljencev. Kdorkoli ima v čezlužju močan kožni pigment, ima nekajkrat višjo verjetnost podleči policijskim strelom. Ista mantra je očitna pri kaznovanju, saj ima več kot dve tretjine ameriških zapornikov temnejšo polt. Seveda pa se razlika razteza tudi na smrtne obsodbe v državah, kjer je dotična barbarska praksa še vedno dovoljena. Ako je obsojenec afro-američan, bo za isto dejanje, za katerega bi belec prejel doživljenjsko kazen, obsojen na srečanje s stvarnikom.

Ameriški specialni preiskovalec za afganistansko rekonstrukcijo je v poročilu dognal, da je več kot 300 milijonov dolarjev letnega sponzoriranja afganistanske policije preprosto izpuhtelo. Zaradi pomanjkljivega nadzora nad tokom denarja in splošnega stanja korupcije v državi naj bi več kot 20 odstotkov afganistanskih policajev prejemalo manj kot polovico obljubljene plače. V luči odkrite korupcije se poraja tudi tehtno vprašanje, koliko od 100 milijard dolarjev ameriške pomoči je dejansko prispevalo k izboljšanju stanja v državi.

Indija bo tekom vikenda izvedla prvi test na domači grudi narejene balistične rakete. Raketa z imenom Agni-V predstavlja prvo indijsko raketo, ki dosega 5.000 kilometrov ob nosilnosti ene tone. Posledično bo zmožna dostave jedrskih konic ne le iz kopenskih izstrelišč, temveč tudi iz bodoče indijske nuklearne podmornice. Četudi raketa strogo gledano ne spada v razred medcelinskih balističnih izstrelkov, saj bi potrebovala doseg večji od 5.500 kilometrov, predstavlja v indijskem kontekstu zadovoljivo balistično zmožnost v regiji. Njeni hipotetični tarči sta namreč Kitajska in Pakistan.

Parlament domače grude obravnava prvo branje predloga zakona o pripravništvu, podanega s strani SDS. Podporo predlogu je izrazila tudi trenutna vlada, saj naj bi vsebinsko podpirala rešitve, ponujene za odpravo volonterskega pripravništva, ter predvidene spodbude delodajalcem ob zaposlitvi pripravnika. Kritiko predloga nam je orisala Tea Jarc.