Nalezel nas bo Macron OFF
Evropska unija in Ukrajina sta sklenili okvirni sporazum o strateškem partnerstvu za proizvodnjo in dobavo surovin iz Ukrajine. Gre za litij, kobalt, mangan in redke kovine, je dejal podpredsednik komisije Maroš Šefčovič. Sporazum naj bi Uniji pomagal do zadostnih surovin za proizvodnjo akumulatorjev, kot to predvideva predlog nove evropske direktive o baterijah. Poleg tega naj bi sporazum Uniji pomagal zmanjšati odvisnost od uvoza surovin, nujnih za proizvodnjo visoke tehnologije, s Kitajske. Unija s Kitajske namreč uvaža kar 98 odstotkov redkih kovin. Vprašanje je, v kolikšni meri bo sporazum z Ukrajino to omogočil, saj zaenkrat vključuje le 750 tisoč evrov direktne pomoči Ukrajini. Ukrajinska podjetja in raziskovalne institucije bodo poleg tega dobile možnost črpanja evropskih sredstev za inovacije iz programa Obzorje Evropa. Ker še zmeraj govorimo le o milijonih in ne milijardah, komisija k investiranju v Ukrajino poziva tudi Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj. Dostop do najdišč rude je sicer le prvi manj zahteven korak, saj bo veliko večji izziv pri doseganju evropske samozadostnosti na področju redkih kovin predstavljala predelava rude.
Surovine iz Ukrajine, vojska v Mozambik. Svet Evropske unije je sklenil vzpostaviti vojaško misijo za usposabljanje in podporo mozambiških oboroženih sil. Misija bo osredotočena predvsem na varnost v provinci Cabo Delgado. Na z nafto in plinom bogatem območju mozambiška vlada od leta 2017 neuspešno vodi boj proti terorizmu. V državi na jugovzhodu afriške celine že deluje vojaška misija nekdanje kolonizatorke Portugalske, prav tako pa bodo po pozivu vlade pomožne vojaške sile v Mozambik poslale sosednje afriške države.
Francoska agencija za varstvo konkurence je podjetje Google oglobila s pol milijarde evrov kazni v sporu z mediji o plačevanju za poobjavo njihovih vsebin. Google je namreč kršil začasno odločbo agencije, ki mu je naročila, da mora v roku treh mesecev pristopiti k pogajanjem z vsakim izdajateljem vsebin, ki za ta zaprosi. Vendar združenji založnikov in izdajateljev medijskih vsebin ter tiskovna agencija Agence France-Presse poročajo, da Google v njihovem primeru tega ni storil. Medijska podjetja od Googla na podlagi evropske direktive o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu zahtevajo plačilo za prikazovanje njihovih vsebin na Googlovih platformah, predvsem v storitvi Google News, kjer uporabnik pri rezultatu iskanja vidi tudi kratek povzetek novice. Agencija je Googlu zagrozila še s kaznimi do 900 tisoč evrov dnevno, dokler izdajateljem vsebin podjetje ne bo predstavilo ponudbe za plačilo njihovih vsebin.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in grški premier Kiriakos Micotakis sta napovedala uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstvu. Do septembra naj bi v Franciji precepili vsaj 80 odstotkov zdravstvenih delavcev. Macronu pri zaenkrat še ohlapnih načrtih nasprotujejo sindikati delavcev v zdravstvu. Micotakis je podobno dejal, da morajo biti zdravstveni delavci cepljeni s prvim septembrom. Podoben ukrep je že marca napovedala Italija, kjer zdravstvene delavce v primeru necepljenja čaka enoleten suspenz z delovnega mesta.
Finska je začasno ustavila deportacije zavrnjenih prosilcev za azil v Afganistan. Odločitev je sprejela v luči slabšanja varnosti v državi, kjer so vladne sile ob napovedanem umiku ameriških sil očitno precej nemočne v spopadih s talibi. Ti so po lastnih trditvah že zavzeli več kot štiri petine afganistanskega teritorija. Varnost Afganistana za vrnjene begunce je bila sicer vprašljiva že pred zaostritvijo razmer, ko je celo afganistanska vlada evropske države pozvala, naj začasno ustavijo deportacije. Nemčija ji je za razliko od Finske odgovorila, da deportacij zaenkrat ne bo ustavila, a je pripravljena na pogovore.
Ameriški letalski proizvajalec Boeing je zmanjšal napovedano število dostav novih letal 787 Dreamliner, saj so na nekaterih že proizvedenih letalih odkrili nov defekt. Letos naj bi dostavili okrog 100 teh letal, vendar so sklenili, da jih bodo dostavili manj kot polovico. Pri Boeingu sicer niso razkrili natančnega vzroka težav, ki so jih odkrili med inšpekcijo Zvezne letalske agencije. Agencija pa je razkrila, da gre za problem blizu nosa letala, ki naj sicer ne bi ogrožal varnosti leta.
Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih. Za sprejetje novele bo zakon v državnem zboru potreboval absolutno večino, torej vsaj 46 glasov – na prejšnjem glasovanju ga je podprlo le 44 poslancev. Zakon, ki ga vlada mora spremeniti zaradi sodbe ustavnega sodišča, ne odpravlja tiste pomanjkljivosti, ki bi jo po sodbi moral. Še vedno namreč niso dovolj natančno definirani pogoji, pod katerimi so mogoči posegi v pravice državljanov ob pojavu nalezljivih bolezni. Več o noveli zakona v OFFsajdu ob 17. uri.
Državni svet je glasoval tudi o vetu na zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki med drugim uvaja plačne dodatke županom, podžupanom, direktorjem občinskih uprav in ravnateljem. Svetniki, od katerih je večina predstavnikov lokalnih interesov, so predlog veta kakopak zavrnili.
Premier Janez Janša je državnemu zboru predlagal Marka Borisa Andrijaniča kot ministra za digitalizacijo. Že v petek naj bi parlament glasoval o njegovem imenovanju za ministra brez resorja. Kot vodja službe za digitalno preobrazbo naj bi vnuk očeta Krke koordiniral sodelovanje ministrstev pri izpolnjevanju seznama želja, ki ga je pripravil še kot vodja strateškega sveta za digitalizacijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj