Nano Off

V jutranjih urah so paravojaške enote pakistanskega notranjega ministrstva imenovane Čuvaji zasedle štab stranke Združenega narodnega gibanja v mestu Karači, pri tem pa zasegle več kosov domnevno nezakonitega orožja, nekaj članov stranke in iskanih obsojencev odvedle v pripor, v zmedi napada pa je pod streli umrl eden od zaposlenih v stranki. Dotična stranka je četrta največja v državi in predstavlja glavno opozicijo v regiji Sindh, njeno volilno telo večinoma sestavljajo pripadniki etnične skupine Muhadžirov, muslimanskih priseljencev, prebeglih s severnega ozemlja Indije, kar ji zagotavlja, da ohranja večinsko podporo v največjem pakistanskem mestu Karači. Stranko sicer spremlja zgodovina političnega nasilja ter koruptivnih afer, zadnja izmed njih je bilo poročilo paravojaških Čuvajev, ki stranko dolži izkoriščanja lokalnih podjetnikov in požiga tovarne leta 2012 v regiji Baldia.

Navkljub znani krvavi preteklosti stranke pa ima zasedba določene notranjepolitične razsežnosti. Morda ni naključje, da so paravojaške enote operacijo izvedle le dan po tem, ko strankini predstavniki niso izglasovali kandidata za predsednika senata po predlogu vodilne stranke Pakistanska muslimanska zveza - Nawaz. Slednja je že zanikala vsakršno vpletenost v akciji paravojaških enot.

Iz Pakistana se selimo v Kolumbijo. Tamkajšnji predsednik Juan Manuel Santos je sporočil, da bo kolumbijska vojska za en mesec prenehala z bombardiranjem položajev levičarske uporniške skupine FARC. Ta odločitev je plod mirovnih pogajanj med kolumbijsko vlado in predstavniki uporniškega gibanja, ki od leta 2012 potekajo v Havani, in je tako največji korak v smeri trajnega miru med sprtima stranema v konfliktu, trajajočem že več kot pol stoletja. FARC je sicer največja uporniška skupina v Kolumbiji, ustanovljena leta 1964 z namenom vzpostavitve komunističnega režima, kasneje pa so se zaradi potrebe po denarnih sredstvih zapletli v preprodajo kokaina. Državljanska vojna, ki s krajšimi presledki traja od leta ustanovitve FARC-a, je do danes terjala več kot 200.000 žrtev, med njimi več pomembnih vodij upornikov, razseljenih pa je bilo skoraj pet milijonov prebivalcev. Začasna prekinitev ognja je tako dobra novica za obe strani, kolumbijska vlada pa ne popušča v primeru manjših uporniških skupin, ki so, po Santosevih besedah, v zadnjih letih še okrepile svoje gverilsko delovanje.

Zvezni senat države Utah je izglasoval zakon, ki dovoljuje izvršitev smrtne kazni s strelskim vodom, v kolikor doze smrtnih injekcij ne bodo dostopne. Da bo zakon stopil v veljavo, ga mora podpisati še guverner Gary Herbert, vendar njegova opredelitev do zakona še ni znana. Utah je sicer ena od več ameriških zveznih držav, ki imajo težave z dobavo učinkovin, potrebnih za izvršitev smrtnih kazni z metodo injekcijskega vbrizga. V zvezni državi Arkansas so tako že lani potrdili izvedbo kazni s strelskim vodom, v Oklahomi pa zakonodajalci razmišljajo o uvedbi plinskih usmrtitev.

Bivši italijanski premier Silvio Berlusconi je napovedal vrnitev v politiko po tem, ko ga je vrhovno sodišče oprostilo vseh obtožb v primeru “Ruby”, v katerem ga je tožilstvo obtožilo sodelovanja v spolnih odnosih z mladoletnicami. Berlusconi je nad odločitvijo sodišča navdušen, njegovi privrženci pa so že napovedali vložitev odškodninskih zahtevkov za poplačilo Berlusconijevega trpljenja in škode, ki jo je utrpel njegov politični ugled. Bivši italijanski premier je sicer še vedno vpleten v številne sodne postopkov glede utaje davkov, povezav z mafijo in podkupovanja, vendar naj ga to od političnega udejstvovanja v bodoče ne bi odvrnilo.

Grški premier Aleksis Cipras je sporočil, da bo parlament ustanovil posebno komisijo, ki se bo v prihodnjih mesecih ukvarjala z vse bolj glasnimi zahtevami grške vlade po poplačilu škode, ki jo je Nemčija tej danes obubožani državi evropske periferije povzročila med drugo svetovno vojno. Nemčija je sicer že leta 1960 Grčiji izplačala skoraj 60 milijonov evrov, vendar je šel ta znesek po Ciprasovih besedah neposredno v roke žrtvam nacistične okupacije in ne za popravilo popolnoma uničnene infrastrukture. Cipras trdi, da se uradni Berlin že od konca vojne plačilu reparacij izmika s pravnimi triki in da bo grška vlada tokrat vztrajala, dokler odškodnine ne bodo v celoti izplačane.

Evropski parlament je sinoči na plenarnem zasedanju razpravljal o napredku približevanja držav Srbije, Kosova, Črne Gore in Makedonije Evropski uniji. Zadnja od naštetih ostaja zunaj pogajanj, ker Grčija v Evropskem svetu uveljavlja veto proti makedonskemu približevalnemu procesu in od nje zahteva spremembo imena države. O institucionalnih ovirah evropske širitvene politike nadaljuje Ivo Vajgl, evropski poslanec in soavtor poročila o približevalnem procesu Makedonije.

Izjava

Poleg grškega veta ključno oviro za približevanje Makedonije predstavlja njena notranjepolitična situacija.

Izjava

Irci so cel včerajšnji dan lahko legalno uživali v učinkih nekaterih drog, ki so bile, zahvaljujoč odločitvi prizivnega sodišča o neustavnosti zakona o zlorabi drog iz leta 1977, nekaj ur dovoljene. Tako so bili ekstazi, ketamin in metaamfetamin večji del včerajšnjega dne legalni, tako pa bo predvidoma ostalo tudi danes, saj bo interventni zakon, ki bo uživanje drog spet omejil, sprejet šele jutri zjutraj.  

Kemijski inštitut je razvil revolucionaren postopek pridobivanja nanoceluloze, ki je do danes zaradi zahtevnega proizvodnega procesa veljal za enega najdražjih materialov. Več o novem postopku pridobivanja nanoceluloze pove dr. Matjaž Kunaver s Kemijskega inštituta.

Izjava

Kunaver v nadaljevanju pojasni še, kje in kako se nanoceluloza danes že uporablja.

Izjava