Nata in Turčije OFF

Na zahtevo Turčije poteka izredni vrh zveze Nato, na kateri bodo veleposlaniki članic zavezništva razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu po turški vključitvi v vojaško posredovanje. Izredni vrh Nata, šele sploh 5. tovrsten, je Turčija, ki od prejšnjega tedna in terorističnega napada v Surucu pošilja svoje letalske sile tako nad kurdske borce in sile Islamske države v Siriji kot kurdske sile oziroma pripadnike Kurdske delavske stranke (PKK), na severu Iraka, sklicala na podlagi 4. člena ustanovne liste Nata, ki članicam omogoča angažiranje zavezništva v primeru, da se počutijo ogrožene. Zaradi napada v Surucu prestrašena in bojda ogrožena Turčija, ki je s svojo popustljivo držo zaradi kurdskega vprašanja Islamski državi olajšala delovanje, naj bi vojaške zaveznike obvestila o svojih napadalno-obrambnih načrtih, pri tem pa računa na njihovo vsaj politično podporo.

Eden od poglavitnih ukrepov naj bi bilo oblikovanje tako imenovanega varnega območja na severu Sirije, od koder bi v območju 110 kilometrov od turške meje pregnali sile Islamske države in omogočili vrnitev pregnanega prebivalstva. Oblikovanje varnega območja podpirajo tudi Združene države Amerike, ki sicer od preteklega tedna za svoje bližnjevzhodne vojaške aktivnosti lahko koristijo turška letalska oporišča. Da Turčiji odločno stojijo ob strani, je pred izrednim srečanjem v Bruslju sporočil tudi generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, in ob tem napovedal sprejetje konkretnih sklepov v pomoč najvzhodnejši članici zavezništva. Najbolj sporno dejstvo, da so turška vojaška letala bombardirala položaje Kurdske delavske stranke v severnem Iraku, pa Stoltenberg ni želel komentirati. Odziv Nata komentira Bilgin Ayata, raziskovalka iz Svobodne univerze v Berlinu.

izjava

Turški državniki se medtem v izjavah po pričakovanjih osredotočajo na Kurde, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je tako že obelodanil, da je mirovni proces s kurdsko stranjo mrtev, pripadniki v Turčiji prepovedanega PKK-ja pa naj bi bili krivi tudi za eksplozijo na plinovodu v vzhodni turški provinci Agri.

V afganistanskem vojnem kaosu so talibanske sile po večurnih spopadih z vladnimi silami uspele v provinci Konkuz na severu države zavzeti celotno okrožje Han Abad in najmanj 80 okoliških vasi. Več sto družin je bilo po navedbah lokalnih oblasti primoranih zapustiti domove, spopadi pa so zahtevali žrtve tudi med civilisti. Po poročanju nekaterih medijev naj bi talibanske uporniške sile zavzele tudi okrožje Kohistant v provinci Sar Pul na severu Afganistana. Zadnji vojaški uspehi so del obsežne ofenzive, ki so jih talibani sprožili v aprilu in napovedali napade po vsej državi.

Sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Saif al-Islam Gadafi, je bil zaradi vojnih zločinov obsojen na smrtno kazen. Libijsko sodišče je nesojenega naslednika Moamerja Gadafija na libijskem tronu spoznalo za krivega nasilnega zatiranja protivladnih protestov leta 2011 z umori, ugrabitvami in poneverbami. Skupaj z Gadafijem mlajšim, ki je sojenje spremljal preko videokonference iz ujetništva razpadle in vladi v Tripoliju nasprotujoče uporniške skupine v Zintanu, pa je bilo na enako kazen obsojenih še 8 visokih predstavnikov padlega libijskega režima. Pred strelskim vodom med drugimi trepetata tudi nekdanji vodja obveščevalne službe Abdalah al Senusi in ex-libijski premier Bagdadi al Mahmudi, ker pa sodba še ni pravnomočna, jima, podobno kot ostalim obsojenim, preostaja upanje v uspešnost pritožbe.   

Kolumbijski forenziki in drugi eksperti so začeli z odkrivanjem in izkopom posmrtnih ostankov na množičnem grobišču na obrobju mesta Medellin na severu Kolumbije. Po različnih navedbah naj bi bilo v enem največjih urbanih množičnih grobišč zakopanih 90 in 300 trupel žrtev vladnih sil. Te so leta 2002, za časa vladavine kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja, na območju Medellina sprožile obsežno vojaško operacijo proti levičarskim upornikom. Poleg pripadnikov FARCA, s katerim kolumbijske oblasti bijejo državljanski boj že od šestdesetih, so se med žrtvami kolumbijske vojske znašli tudi borci ELN-ja in uporniške skupine M-19. Z umori naj bi bile povezane tudi lokalne kriminalne združbe kakor tudi nekatere desničarske paravojaške enote.   

Za konec pa še skok v soseščino. Hrvaška vlada je po navedbah predstojnika hrvaškega Državnega urada za upravljanje z državno lastnino, Mladena Pejnovića, odstopila od načrtov za privatizacijo Zavoda za imunologijo in bo ta še naprej ostal v državnih rokah. Kot je napovedal Pejnović za Hrvaško radiotelevizijo bo Zavod za imunologijo, podobno kot Zavod za transfuzijsko medicino, Zavod za nujno medicinsko pomoč in Zavod za javno zdravstvo, postal ustanova javnega interesa. Načrtovana privatizacija imunološkega zavoda je sicer naletela v hrvaški strokovni in splošni javnosti na veliko nasprotovanje in proteste. Enega od njih, že v januarju, je organizirala tudi Delavska fronta, kjer so, kljub temu da vidijo potezo vlade kot predvolilno, s spremembo načrtov seveda zadovoljni. Predstavnik Delavske fronte Karlo Jurak.

izjava

Hrvaški zavod za imunologijo se sicer ubada z veliki finančnimi težavami, ki jih najbolj občutijo zaposleni, ki so zaradi blokiranega računa zavoda ostali celo brez nekaj plač. Jurak opozarja, da s to odločitvijo težave imunološkega zavoda še zdaleč niso razrešene.

izjava

Slovenska politika pospešeno išče novega člana arbitražnega sodišča, ki bo nasledil odstoplega in prisluškovanega Jerneja Sekolca. O novem slovenskem arbitru 5-članskega arbitražnega sodišča so najprej razglabljali poslanci vodje poslanskih skupin* trenutno pa o novem članu sodišča razpravlja še vlada. Ta bo po napovedih po končani seji tudi razkrila ime Sekolčevega naslednika, o katerem pa naj bi vse poslanske skupine, kljub temu da vodje poslanskih skupin po sestanku niso dajale izjav, že našle soglasje. Po predvidevanjih naj bi Slovenijo v nadaljevanju arbitražnega postopka, v kolikor bo do njega sploh prišlo, zastopal domači pravni strokovnjak z izkušnjami v mednarodnih institucijah, manj verjetna pa je možnost imenovanja tujega pravnika. Manj verjetna možnost pa se je kljub vsemu izkazala za verjetnejšo: tik ob zaključku priprave današnjega OFF-a je vlada obelodanila novega slovenskega arbitra: Sekolca bo nasledil francoski mednarodni pravnik Ronny Abraham.

V nasprotju s Hrvaško, ki bo jutri v saboru razpravljala o možnosti izstopa iz arbitraže, je slovenska politika enotna, da nadaljuje sodni postopek, ki bi dokončno zakoličil mejo z južno sosedo. K temu jo zagotovo ohrabruje tudi zadnje obvestilo Evropske komisije, ki sporoča, da sicer razume pomisleke Hrvaške, a popolnoma podpira arbitražni postopek.    

*popravljeno in dopolnjeno.