(NE)PRELOMNI OFF

Svetovna banka je Ukrajini odobrila 500 milijonov ameriških dolarjev vredno posojilo. Paket domnevne pomoči je del programa, s katerim bo Svetovna banka ukrajinski vladi izplačala posojila v skupni vrednosti 2 milijardi dolarjev. Po besedah direktorja Svetovne banke za področje Belorusije, Moldavije in Ukrajine, bo paket namenjen izvedbi potrebnih reform, ki bodo naslovile strukturne težave, ki so Ukrajino pripeljale  v sedanjo ekonomsko krizo. Reformni program naj bi posegal na tri področja: promocija transparentnega vladanja oblasti, nižanje stroškov poslovanja ter reforma sistema subvencij javnih storitev. Podobno retoriko ubira tudi Mednarodni denarni sklad, ki je v začetku meseca ukrajinski vladi potrdil posojilo v višini 1,7 milijarde dolarjev, kar je desetina vrednosti posojilnega programa s strani IMF.

Ukrajina, ki jo dolžniška razmerja vse bolj obvladujejo, mora v septembru poplačati še dolg iz naslova evroobveznic, ta znaša pol milijarde dolarjev. Kijevske oblasti ob tem opozarjajo, da državni dolg postaja nevzdržen in bo potreben odpis. V ta namen so predstavniki oblasti pretekli mesec z mednarodnimi posojilodajalci že poskušali izpogajati odpis v vrednosti 40 odstotkov državnega dolga, vendar neuspešno. Predstavniki mednarodnih finančnih institucij in skladov bi namreč pristali na odpis zgolj v primeru, da ta ne presega petodstotnega deleža. Nov predlog o prestrukturiranju dolga so posojilodajalci poslali tudi v začetku tedna, v njem so predlagali dvajsetodstotni rez na poplačila iz naslova ukrajinskih državnih obveznic.

V mestu Ahmedabad na zahodu Indije so po zborovanju, organiziranem s strani skupnosti Patel, izbruhnili protesti. Stanje v zvezni državi Gujarat ni bilo zaznamovano zgolj z zaprtjem šol, temveč je bilo onemogočeno tudi komuniciranje preko mobilnih telefonov. Tisoči pripadniki skupnosti Panel, ki predstavlja petino 63-milijonskega prebivalstva Gujarata in veljajo za vplivne potomce pripadnikov višjih kast, so protestirali zoper njihovo nevključenost v državne programe deprivilegiranih. Z namenom odprave socialnih razlik, ki so posledica kastnega sistema, ki se je začel odpravljati z neodvisnostjo leta 1947, država najrevnejšim zagotavlja določeno kvoto mest na univerzah in v javnih službah. Pripadniki skupnosti Paneli pa so prepričani, da je tovrstni sistem nepravičen zaradi privilegija najnižjih slojev, ki ga sami niso deležni. Prav tako so izrazili nejevoljo zaradi višine plač in šolnin ter željo po stabilnejših službah. Nasilje, ki je izbruhnilo po tem, ko je množica napadla policiste s kamenjem in palicami, je rezultiralo v treh smrtnih žrtvah ter poškodovanih javnih zgradbah.

Iz Združenih držav Amerike so sporočili, da bodo zaradi domnevnega povečanega posredovanja Rusije v Ukrajini na bojišča poslali visoko specializirana bojna letala F-22 Raptor. Ukrajinski predsednik Peter Porošenko je v luči praznovanja ukrajinskega dneva neodvisnosti pred dvema dnevoma Rusijo obtožil namestitve dodatnih vojaških enot na meji med državama. Omenjena letala bodo v pomoč Natovim silam, ki so že nastanjene v Ukrajini. Sicer pa Rusija še vedno zavrača očitke mednarodne skupnosti, ki se nanašajo tako na prisotnost ruskih sil na vzhodu države kot tudi na financiranje proruskih upornikov, ki se borijo v državi.

Nemčija sirskih beguncev ne bo več obravnavala bo načelih Dublinske uredbe, ki v Evropski uniji ureja področje pridobivanja azila. Uredba predvideva obravnavo prošnje za azil v državi unije, ki jo begunec prestopi kot prvo. A številni begunci se zaradi dolgih čakalnih vrst in nehumanih življenjskih pogojev ne odločijo za oddajo prošnje v državi vstopa, sploh če so to Italija, Grčija ali Madžarska. Države, ki niso begunčeva vstopna točka v unijo, so ga dolžne vrniti na mesto vstopa v Evropsko unijo.

Nemčija je tako kot prva država zaustavila vračanje sirskih državljanov na njihovo vstopno točko v Evropsko unijo. Iz nemškega notranjega ministrstva so sporočili, da so se za obravnavo sirskih prošenj za azil odločili zaradi humanitarnega vzgiba, torej sočutja do beguncev, kot tudi zaradi obsežne administracije, ki je potrebna za vračilo begunca. Vzporedno z nemškim odmikom od dublinske uredbe pa se v državi vrstijo napadi na predelih, kjer bivajo begunci. Nacionalističnim izgredom v Heidenu in požaru v Neumu se tako pridružujeta še poskus požiga poslopja v Leipzigu ter vdora v  begunski center v mestu Parchim.

Od beguncev v Nemčiji k beguncem na madžarsko-srbski meji. Blizu mejnega prehoda Roszke, kjer obmejna ograja še ni postavljena, je prišlo do incidenta med policisti in begunci, ki so  tamkajšnji begunski center želeli zapustiti, preden so jim bili odvzeti prstni odtisi. Policija je posredovala z uporabo solzivca. Gre za območje, kjer mejo dnevno prečka tudi do 2.500 ljudi. Posledično Madžarska na mejo s Srbijo pošilja 2.100 dodatnih policistov, ki bodo patruljirali skupaj s 1000 tam že nemeščenimi.

V Izraelu so iz zapora v dveh dneh izpustili preko tisoč beguncev, zaprtih v centru za pridržanje sredi puščave Negov. Navzlic izpustitvi iz centra pa beguncem ne bo dovoljen vstop v mesti Tel Aviv in Eilat. Begunci so bili izpuščeni po razsodbi vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da begunci, ki niso v postopku obravnave, ne smejo biti pridržani več kot 20 mesecev. Vsi begunci, ki sodijo v to kategorijo, bodo izpuščeni v prihodnjih dveh tednih.

Poročanje globalnega dogajanja nadaljujemo na Balkanu. Srbija in Kosovo sta v pogovorih, ki jih je vodila visoka predstavnica unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, podpisala štiri sporazume. Delegaciji srbskega premiera Aleksandra Vučića in kosovskega premiera Ise Mustafa sta v Bruslju sklenili štiri sporazume. Dogovorila sta se o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, ki bodo povezale Srbe, živeče na Kosovu, ter jim zagotavljale določeno stopnjo avtonomije na področjih gospodarstva, zdravstva in izobraževanja. Sporazumi se prav tako dotikajo tematike prehajanja mostu na mejni reki Ibar, energetike in telekomunikacij. Kosovo bo prav tako dobilo svojo mednarodno klicno številko - 383.

V galeriji Kapsula bo danes ob sedmi uri potekala otvoritev razstave 141 % umetnika Leona Zouda. Več o razstavi pove umetnik sam.

Izjava

Z dodatnimi razmisleki o razstavljenih delih današnji OFF program zaključi Zoud.

Izjava

OFF sta pripravila Jošt in vajenka Katja.