Ni smešno, je pa absurdno!

Lepo pozdravljeni. Dnevno informativni program pričenjamo v nemirnem Egiptu. Že včeraj je v luči množičnih protestov, ki so uperjeni proti predsedniku Mohamedu Mursiju, kateremu se očita islamizacija države in nesposobnost obvladovanja slabe ekonomske situacije v Egiptu, vlado zapustilo več ministrov. Davi je odstopno izjavo podal tudi najvidnejši član ministrskega zbora, zunanji minister Mohamed Kamel Amr. Pritiski na Mursija se stopnjujejo tudi s strani vojske. Ta je Mursiju in njegovim nasprotnikom postavila 48-urni ultimat za dogovor. V nasprotnem primeru, če ne bo uslišana volja ljudstva, bodo posredovali oni. Predsednik Mursi je 48-urni ultimat vojske zavrnil z besedami, da med državljane seje le zmedo ter da bo vztrajal pri svojih načrtih za narodno spravo. Je pa zavrnil ugibanja, da ultimat pelje v državni udar. Tudi egiptovska glavna opozicijska zveza je sporočila, da ne bo podprla vojaškega udara v državi. Obenem je izrazila upanje, da izjava vojske ne pomeni, da bo nase prevzela politično vlogo.

Poleg tega se Mursiju ob 17. uri izteče ultimat, ki mu ga je že prej postavila opozicija. Od njega pričakujejo, da zapusti predsedniški položaj, sicer bodo začeli s kampanjo državljanske nepokorščine. Povsem nepomembno pa je, tudi v luči naslednje novice, kakšni pozivi, svarila in rešitve prihajajo iz Združenih držav Amerike.

Nekdanji sodelavec ameriške Nacionalne varnostne agencije Edward Snowden, ki je v javnost spravil tajne dokumente o razširjenosti ameriškega vohunjenja po vsem svetu, je še vedno brez veljavnega potnega lista ujetnik moskovskega letališča Šeremetjevo. Pravna svetovalka Wikileaksa Sarah Harrison je v njegovem imenu vložila skupaj 21 prošenj za politični azil. Med naslovniki je kar devet držav Evropske unije in sicer Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Nizozemska, Poljska in Španija. Poteza, ki bo po vsej verjetnosti med članicami povzročila nemalo zadrege. Iz evropskih držav so prošnje prejeli še Norveška in Švica ter Rusija, a je pri slednji Snowden prošnjo za azil že umaknil. Razlog za to naj bi bil pogoj, ki ga je za odobritev azila postavil ruski predsednik Vladimir Putin. V Rusiji bi lahko, vsaj uradno, ostal le, če bi prenehal objavljati sporne informacije o elektronskem nadzoru, kar pa je po njihovem malo verjetno. Prav tako je Snowden naslovil prošnje po vsej zemeljski obli. Med njimi so Bolivija, Brazilija, Kitajska, Kuba, Indija, Nikaragva in Venezuela. Že pred časom so prošnji poslali Ekvadorju in Islandiji.

Kljub temu, da veljata Nemčija in Francija za tesni ameriški zaveznici, sta izrazili ogorčenje nad razkritimi spornimi vohunskimi dejavnostmi, ki se jih poslužujejo Združene države Amerike. A kot kaže po prvih odzivih s strani stare celine, političnega azila ne bo dobil. Številne države so namreč že zavrnile prošnjo z razlogom, da bi morala biti podana na njihovi zemlji. Dovolj zgovoren in neposreden je bil le Juergen Trittin, vodja nemške zelene stranke, ki je tretja največja stranka v nemškem Bundestagu. Na novinarski konferenci je izjavil, da bi Snowden moral dobiti varno zatočišče v Evropi, ker je nam vsem storil uslugo, ko je razkril množičen prikrit napad na evropske državljane.

Zaporniki v ameriškem vojaškem taborišču Guantanamo na Kubi, ki gladovno stavkajo že več kot štiri mesece, so na ameriškem zveznem sodišču v Washingtonu vložili peticijo, preko katere pozivajo, da se konča hranjenje na silo. Odvetnik je v imenu štirih zapornikov, ker v Guantanamu kršijo zdravniško etiko, ko zapornike proti njihovi volji priklapljajo na aparature za ohranjanje življenja oziroma jih na silo hranijo, vložil predlog o prenehanju te prakse. Poleg tega kršijo tudi z ženevsko konvencijo zagotovljene pravice verskega obrednega postenja.

V Makedoniji pa zaradi političnih odločitev marsikdaj zavrejo glave. Odločitev Komisije za lustracijo, da za špijona tajnih služb bivše skupne države označijo velikana makedonske literature Slavka Janevskega, je ena od takih. O Janevskem in odločitvi komisije nam več pove predsednik makedonskega društva PEN Risto Lazarov.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Po eni strani oblast ruši tvorce makedonske identitete, spet po drugi pa enormne finančne zneske namenjajo gradnji simbolov, ki naj bi nacionalno zavest jačali. Komentira Lazarov:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Pri nam se nadaljujejo butalske odločitve. Tokrat je za njo poskrbel Dravograd. Vožnja s kolesi skozi trg Dravograda je uradno prepovedana in je skozi s kolesom možno le ob boku, s potiskanjem po pločniku. V soboto se proti temu zakonu obeta protestni shod "Tišim picikl!" Govorili smo z organizatorjem protestnega shoda, Petrom Zajcem. Predvsem je smešno, da vsi kršijo zakon, ker se seveda čez trg peljejo s kolesom.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Dravograd leži na trasi ene najlepših in mednarodno pomembnih daljših kolesarskih poti. V poletni sezoni se številni kolesarji turisti vozijo po daljinski kolesarski povezavi Dravska kolesarska pot med izvirom pri Toblachu v Italiji pa do Maribora v Sloveniji. Glede na absurdnost in bizarnost tega zakona nas je zanimalo, kakšen je dialog z mestno in državno oblastjo? Peter Zajc.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.