Notranje politike OFF

Predstavniki kolumbijskih revolucionarnih oboroženih sil FARC bodo imeli na voljo dodatnih 20 dni za razorožitev, predvideno z lani doseženim mirovnim sporazumom. V skladu z dogovorom bi morali levičarski gverilci predstavnikom Združenih narodov oddati orožje do vključno današnjega dne, a so zaradi zamud pri gradnji posebnih taborov za demobilizirane FARC-ove borce obdobje sporazumno podaljšali. Orožje mora do roka v roke Združenih narodov predati približno 7.000 borcev s 26 tranzicijskih območij, ki bodo do 1. avgusta lahko nato ostali v omenjenih demobilizacijskih kampih. Po tem datumu bodo morali začeti s procesi ponovnega vključevanja v družbo.  

Ljubitelji računalniških in video iger v Uzbekistanu bodo poslej soočeni s precej manjšim naborom špilov, ki jih bodo lahko legalno zagnali na svoji konzoli ali računalniku. Oblasti so namreč zaradi izkrivljanja vrednot in ogrožanja stabilnosti prepovedale uvoz in distribucijo 34 iger, med drugim tudi uspešnic, kot so GTA San Andreas, Call of Duty in Mortal Combat, na črnem seznamu pa se je znašla tudi nenasilna The Sims. Po mnenju uzbekistanskih oblasti igre s propagiranjem nasilja in pornografije ogrožajo javno varnost ter socialno in politično stabilnost. Igre z nasilno vsebino pa naj bi po njihovem nič manj kot ogrožale mir ter medetnične in medverske odnose v tej srednjeazijski državi. Cenzorski ukrepi uzbekistanske vlade so naleteli na oster odziv predvsem v spletnih komentarjih, ki prepoved vidijo kot nepotrebno, nazadnjaško in kontraproduktivno.

Makedonsko sobranje je pričelo z dolgo razpravo, ki se bo najkasneje jutri ob polnoči iztekla z glasovanjem o novi vladi premierja Zorana Zaeva, vodje socialdemokratov. Že na samem začetku maratonskega zasedanja - poslanci imajo za razpravo na voljo 48 ur - pa je predsednik makedonskega parlamenta Talat Džaferi poskrbel za prvi zaplet. Džaferi, sicer poslanec albanske stranke DUI, je namreč v uvodnem nagovoru poslancem spregovoril v albanščini. Kljub temu, da je nadaljeval v makedonščini, je poteza v vrstah bodoče opozicije, predvsem stranke VMRO-DPMNE, sprožila burne odzive in očitke, da Džaferi krši poslovnik, ki vodenje parlamentarnih sej v albanščini ne dovoljuje. Zaev za potrditev vlade v 120-članskem sobranju potrebuje najmanj 61 glasov, ob 49 glasovih poslancev svoje stranke pa računa še na 10 glasov albanske stranke DUI in 3 iz vrst Zavezništva Albancev.    

Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je januarja ugotovilo, da kolektivna pogodba za novinarje od 6. maja 2009 ne velja več. Sodni spor je sprožila Medijska zbornica, ki se s Sindikatom novinarjev Slovenije ni mogla sporazumeti o veljavnosti kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Zbornica je, takrat še kot Združenje za tisk in medije, leta 1991 podpisala kolektivno pogodbo za novinarje, a je leta 1998 ob neupoštevanju njenega predloga za revizijo pogodbe izstopila iz kroga podpisnikov. Sindikat na drugi strani ves čas vztraja, da izstop iz kroga podpisnikov ni mogoč, zato ravnanje zbornice ne more imeti pravnih posledic na veljavnost pogodbe. Glavni tajnik Sindikata novinarjev Slovenije Igor Jurančič ob tem opozarja, da se je kolektivna pogodba izvajala tudi po 6. maju 2009, s čimer je bilo ugotovljeno dejansko stanje po njegovem napačno.  

izjava

Sindikat, nezadovoljen z odločitvijo sodišča, napoveduje pritožbo.

izjava

Tako prvostopenjsko kot višje delovno in socialno sodišče se je pri svoji odločitvi naslanjalo na Zakon o kolektivnih pogodbah iz leta 2006, ki določa, da kolektivne pogodbe, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske zveze z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom 3-letnega roka, to pa je bilo 6. maja 2009.  Izjema je po ugotovitvah sodišča RTV Slovenija, saj je v letih 2008 in 2014 podpisala aneks h kolektivni pogodbi, kar kaže, da se ta dejansko uporablja in izvaja.

Odvetnik Franci Matoz in novinar Bojan Požar sta  v imenu treh kmetov z območja Hoč na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. Z zakonom želi vlada zadostiti pogojem za investicijo podjetja Magna Styer, ki želi na tem območju postaviti lakirnico. Po mnenju Požarja je slednja nesprejemljiva iz ekoloških razlogov, po besedah Matoza pa gre tudi za grob poseg v pravice lastnikov zemljišč in nepremičnin, ki jih je vlada v skladu z zakonom, ki določa, da gre pri tem za javni interes, lahko razlastila. Matoz in Požar sta pobudo za ustavno presojo vložila v imenu treh kmetov z območja Hoč in Požarja, ki je lastnik nepremičnine v občini Hoče-Slivnica.

Pred koncem pa še skok v parlament. Poslanci so s 40 glasovi za in 14 proti potrdili nov Zakon o športu, ki bo nadomestil skoraj 20 let staro ureditev na tem področju. Dolgo pričakovan zakon skuša po navedbah predlagateljev z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na novo definirati možnost uresničevanja javnega interesa v športu, razmerja med različnimi deležniki, hkrati pa odpraviti številne pomanjkljivosti starega zakona, ki ni več ustrezal aktualnim razmeram v športu. Čeprav je bil zakon po besedah ministrice Maje Makovec Brenčič usklajen s civilno športno sfero in ga je podprl tudi Olimpijski komite Slovenije, pa je s strani Sindikata športnikov Slovenije deležen ostre kritike. Te se nanašajo predvsem na delovnopravno področje. Predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanović. 

izjava

Ob Zakonu o športu je Državni zbor potrdil tudi novelo Zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ponovno dovoljuje uporabo zeliščnih cigaret na gledaliških odrih, v prvi obravnavi pa je tudi Zakon o zdravniški dejavnosti. Z novelo Zakona o romski skupnosti ni uspela Združena levica, poslanci so njen predlog zavrnili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.