Obramba Tajvana OFF or on?

Amerika je zavezana braniti Tajvan v primeru morebitnega kitajskega vojaškega napada. S temi besedami je predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden za nekaj ur zamajal temelje ameriške zunanje politike v vzhodni Aziji. Po normalizaciji odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko leta 1978 in kasnejšem sprejetju zakona o odnosih s Tajvanom so ZDA ostale zveste načelu strateške nejasnosti. Osrednje vodilo omenjenega načela je, da se politični vrh ZDA ne opredeljuje o tajvanskem vprašanju dlje, kot to določa zakon. ZDA uradno ne priznavajo Tajvana, a podpirajo samoobrambo otoka in nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Predsednikovi izjavi je kmalu sledil popravek s strani predstavnika za stike z javnostjo, da predsednikove besede na srečanju z volivci ne pomenijo sprememb v zunanji politiki.

Da so odnosi med velesilama občutljivi, priča ponovni zaplet pri predvajanju ameriške košarkarske lige NBA na kitajskih tleh. Po zapisih na socialnih omrežjih enega izmed igralcev ekipe Boston Celtics, Enesa Kanterja, da bi moral Tibet postati samostojna država in da je kitajski predsednik Ši Džinping diktator, je kitajsko podjetje Tencent iz pretočne ponudbe umaknilo tekme omenjene ekipe. Ne gre za prvi primer blokade tekem NBA, saj se je Kitajska podobno odzvala že ob izkazovanju podpore hongkonškim protestnikom. Predstavniki lige NBA se na nastalo situacijo še niso odzvali, a morajo loviti ravnotežje med ekonomskimi interesi lige in zavezanostjo svobodi govora. Tudi Kanter že ima izkušnje z vročimi političnimi vprašanji. Zaradi svoje kritike predsednika Recepa Tayyipa Erdogana  in simpatiziranja s gulenističnim gibanjem je bil v Turčiji obsojen članstva v teroristični organizaciji, zanj pa je razpisana tudi mednarodna tiralica.

Število držav, ki imajo za vrhovnega poglavarja britansko kraljico Elizabeto II., se bo zelo kmalu zmanjšalo. Barbados, ki je del skupnosti držav Commonwealtha, je naredil še en korak do republikanske ureditve z izvolitvijo prve predsednice države. To funkcijo bo po skupnih volitvah v državnem dvodomnem parlamentu zasedla Sandra Mason, ki je prej državo vodila v vlogi kraljičine generalne guvernerke. Mason bo zaprisegla 30. novembra na dan 55. obletnice razglasitve neodvisnosti, s čimer bo Barbados uradno postal parlamentarna republika.   

V Sudanu potekajo izmenični protesti dveh nasprotujočih si strani. Na eni strani so zagovorniki vojaškega udara, kar bi prekinilo politični sporazum med vojsko in predstavniki civilne vlade, ki si trenutno delita oblast. Vojaški zagovorniki menijo, da bo vojaška oblast ustavila ekonomsko krizo, ki je načela državo. Na drugi strani so zagovorniki popolnega izstopa vojske s političnega parketa. Vojaški predstavniki so po prepričanju protestnikov zvesti bivšemu dolgoletnemu predsedniku Omarju al Baširju. Poglavitni vir gneva protestnikov je vodja odbora za suverenost, ki služi kot državni vrh, ter bivši predsednik Sudana, general Abdel Fatah al-Burhan. Današnji protesti podpornikov civilne oblasti so bili največji z večstotisočglavo množico. Po poročanju sudanske nacionalne televizije je policija proti protestnikom poleg solzivca uporabila tudi prave naboje.    

Turška centralna banka je spustila vrednost obrestne mere z 18 na 16 odstotkov. Ta poteza je privedla do še nižje vrednosti turške lire, katere vrednost v tekočem letu vztrajno pada. Tako ste za 1 evro januarja dobili dobrih 8, sedaj pa 11 lir. Turška opozicija ob tem opozarja, da je za novo rezanje obrestne mere odgovorna vladajoča politika na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki meni, da so za visoko inflacijo in ostale ekonomske preglavice krive visoke obrestne mere. Turška vlada je sredi tedna odpustila tri visoke predstavnike centralne banke. Nižja vrednost lire bi sicer lahko koristila turškim izvoznikom, a po drugi strani turški proizvajalci v državo uvozijo surovine za končne izdelke, kar bi privedlo do večjih finančnih izgub ob šibki domači valuti. 

Italijansko sodišče je bivšega italijanskega premierja in vodjo konzervativne stranke Forza Italia Silvia Berlusconija oprostilo obtožbe, da je v sodnem procesu v povezavi z Bunga bunga zabavami podkupil pričo. Originalni sodni postopek je Berlusconija bremenil plačevanja mladoletne plesalke nočnega kluba za spolne usluge. V tem postopku je bil Berlusconi najprej obsojen, po ponovnem sojenju pa oproščen. Bivši premier naj bi po mnenju tožilstva podkupil pričo, da bi pričala v njegov prid. Po odločitvi sodišča pa je tega nedolžen, čeprav je bila omenjena priča obsojena laganja sodnikom v točno tem primeru. To ni zadnje sojenje Berlusconiju, saj še čaka na dokončno odločitev milanskega in rimskega sodišča o podkupovanju bank.

Luksemburg je kot prva država v Evropi legaliziral proizvodnjo in uživanje marihuane. Gre sicer le za sprostitev zakonodaje, saj po novem dovoljuje vsaki polnoletni osebi v državi, da doma goji do štiri rastline konoplje za kasnejše uživanje. Zakon ne predvideva omejitev trgovine s konopljinimi semeni in tudi ne določa maksimalne vsebine THC-ja. Tako bodo kupci do semen prišli prek fizičnih ali spletnih ponudnikov ali uvoza iz tujine. Znižujejo se tudi kazni za posedovanje maksimalno treh gramov marihuane. Po novem bo najnižja zagrožena kazen 25 evrov, medtem ko so se do zdaj kazni gibale med 250 in 2500 evri. Nad mejo treh gramov se zakonodaja ne spreminja. Prav tako bodo kazni ostale nespremenjene za udeležence v prometu, ki bi posegli po opojni substanci.  

Ameriško finančno ministrstvo je objavilo, da je s petimi evropskim državami doseglo dogovor o ukinitvi dajatve na digitalne storitve, ki bi ga morala večinoma plačevati ameriška tehnološka podjetja. Ukinitev davkov, ki so jih uvedle, a nikoli tudi izterjale Francija, Avstrija, Italija, Španija in Velika Britanija, je bila pričakovana, po tem ko je več kot 140 držav, tudi vse največje gospodarske sile, pristalo na dogovor o minimalni obdavčitvi podjetij in sistemu obdavčevanja na mestu prodaje storitev, ne le tam, kjer je podjetje uradno registrirano, kar so, vsaj kar se evropskih podružnic ameriških multinacionalk tiče, tipično davčne oaze.

Vlada je sinoči sklenila, da se bo problema prenizke precepljenosti oseb, starejših od 50 let, lotila z novim inovativnim pristopom. Tako bodo v bodoče nagrajeni izvajalci v timih družinske medicine. Nagrajene medicinske sestre in zdravniki ordinacij družinske medicine bodo dodatek prejeli za delovno uspešnost, če bodo najmanj dve uri na teden opravljali delovne naloge, kot so aktiven pristop do posameznih pacientov, promocija cepljenja in izvedba cepljenja v okviru referenčnih ambulant. Omenjenim medicinskim delavcem bodo namenjeni tudi dodatki za povečan obseg dela, ki bo zajemal promocijo in izvedbo cepljenja. Dodatno nagrajevanje delovne uspešnosti bodo izvajalci medicinskih storitev lahko uveljavili takrat, ko izkažejo vsaj 45 odstotkov opredeljenih pacientov, cepljenih s prvim odmerkom, ali vsaj 55 odstotkov opredeljenih pacientov, starejših od 50 let, cepljenih s prvim odmerkom.

Vlada je tudi sklenila, da bo vse odmerke cepiva proizvajalca Janssen, ki jih je država naročila na podlagi skupnega evropskega javnega naročila in bi bile še dobavljene letos, donirala v instrument Covax. Ta instrument Združenih narodov ima za poslanstvo zagotoviti dostop do cepiv revnejšim državam, ki same niso možne zagotoviti dovoljšne količine cepiv za svoje državljane. Tako bi slovenski doprinos v višini dobrih 600 tisoč odmerkov prednostno namenili afriškim državam.

Saga o posnetku pogovora med Bojanom Petanom in tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom se zapleta. Danes je svojo izjavo za javnost podal Petan in poudaril, da se pogovora ne spomni, ter izrazil dvom o verodostojnosti posnetka. Pozval je pristojne organe, naj preverijo avtentičnost, nastanek in posredovanje v javnost. Posnetek, ki ga je prva predvajala medijska hiša POP-TV, je nakazoval na dogovarjanje o poslušnem nadzornem svetu Term Čatež in o ministrovi pomoči pri neplačevanju davkov.