Od Kambodže do Venezele

Kambodža in Tajska sta umaknili vojsko s spornega območja okoli templja Preah Vihear, ki je bil leta 2008 uvrščen na seznam svetovne dediščine s strani Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Meddržavno sodišče Združenih narodov je leta 1962 določilo, da sam tempelj pripada Kambodži, kar Tajska spoštuje, a se predvsem po odločitvi Unesca bijejo boji za nadzor okoliškega ozemlja. Meddržavno sodišče Združenih narodov je pred letom pozvalo obe strani k umiku vojske, kar sta ti sedaj storili, v bližnji prihodnosti pa naj bi na območje prispele sile Združenja držav jugovzhodne Azije ter nadzirale spoštovanje premirja. Odločitev o tem, komu bo pripadlo  sporno ozemlje, ki obsega nekaj manj kot 5 kvadratnih kilometrov, naj bi odslej potekala za pogajalsko mizo.

Po lanski vstaji libijskega ljudstva in strmoglavljenju dolgoletnega  voditelja Moamerja Gadafija je na prvih volitvah zmagala liberalna koalicija pod vodstvom Mahmuda Džibrila. Po končanih volitvah je v procesu sestava narodnega kongresa, ki bo prva tovrstna institucija po več kot 40 letih avtokratske vladavine v Libiji. Po preštetih volilnih glasovih je prozahodna liberalna koalicija osvojila 39 od 80 sedežev v parlamentu, ki jih zasedajo parlamentarne stranke. Celoten parlament ima sicer 200 sedežev, od katerih jih 120 zasedajo neodvisni kandidati, na drugo mesto pa se je uvrstila libijska Muslimanska bratovščina, ki bo v parlamentu zasedla 17 sedežev. V libijski politični agendi je sedaj na prvem mestu oblikovanje nove ustave. 200-članski narodni kongres bo v državi služil kot ustavodajna skupščina. Skupina ima sedaj 120 dni časa za pripravo osnutka ustave. Med ključnimi točkami nove ustave bodo oblika vladanja, vloga islama v državi in družbi, vloga žensk in pravice manjšin.

Sirska spirala nasilja se nadaljuje. V Damasku je bil v napadu na sedež sirske obveščevalne agencije ubit sirski obrambni minister Daoud Rajha. V eksploziji bombe je bilo huje ranjenih še več ministrov in visokih predstavnikov varnostnih sil, ki so se udeležili vsenacionalnega sestanka vseh varnostnih služb v državi. Po poročanju državnih medijev naj bi napad izvedel samomorilski napadalec, medtem ko so sirski uporniki že dan pred tem sporočili, da bodo sprožili odločilno bitko za osvoboditev Damaska izpod vladnega nadzora. V sirski prestolnici se spopadi med vladnimi silami in uporniki nadaljujejo že četrti dan.

Ljubezen iz nuje med največjima strankama v izraelskem Knessetu, Kadimo in Likudom, je po le dveh mesecih končana. Največja stranka Kadima je zapustila koalicijo, premier Benjamin Netanjahu pa je tako ponovno primoran v slalomiranje z radikalnimi in ortodoksnimi strankami, dasiravno predhodne parlamentarne volitve niso povsem izključene. Kadima je izstopila iz koalicije, saj ni uspela doseči dogovora o prenovi tako imenovanega Tal zakona, ki med drugim ureja služenje vojaškega roka. Iz tega so namreč izvzeti ortodoksni verniki, s čimer se Kadima pa tudi pretežno prebivalstvo Izraela ne strinjata. Netanjahu si želi postopnih sprememb in ohranitev izvzetja za res najbolj verno mladež, vodja Kadime Shaul Mofaz pa hitrih sprememb in prav nobenih izvzetij več.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je včeraj izdala posebno poročilo o Venezueli. To je njihovo prvo po letu 2008 na temo stanja človekovih pravic v omenjeni južnoameriški državi. Organizacija trdi, da se je od izdaje zadnjega poročila položaj človekovih pravic v Venezueli poslabšal. Citiramo: „Koncentracija moči v izvršni veji oblasti, odstranitev institucionalnih varovalk in erozija pravic so dali predsedniku Hugu Chavezu proste roke za pregon državljanov, ki so kritični do njegove vladavine. Pri tem mu pomaga vrhovno sodišče, ki je polno njegovih pristašev in izreka povsem pristranske sodbe,“ konec citata. V poročilu se izpostavlja aretacija sodnice Marie Lourdes Afiuni, ki so jo zaprli leta 2009, zaprtje vodje opozicije Oswaldo Alvarez Paz ter ukinitev do oblasti kritičnega Radia Caracas. Chavez se bo na prihajajočih volitvah  boril za tretji mandat, vsa poročila iz organizacije Human Rights Watch pa zavrača kot propagando Združenih držav Amerike. Govorili smo s predstavnikom organizacije Human Rights Watch v Berlinu Wolfgangom Britnerjem:

Izjava je v posnetku

V nadaljevanju Britner poda še bolj natančno razlago zakaj naj bi bil Chavez kriv za nedemokratične procese v državi:

Izjava je v posnetku

Državni zbor Republike Slovenije je drugi dan izredne seje začel z razpravo o predlogu ustavnih sprememb, s katerimi bi ukinili državni svet. Predlog podpirajo vse koalicijske stranke razen Slovenske ljudske stranke, kar ne zadostuje za spremembo ustave, zato bo danes Državni zbor postopek za ukinitev Državnega sveta ustavil. Za spremembo ustave je namreč potrebna podpora dveh tretjin poslancev. Predlog za ukinitev Državnega sveta je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom Državljanske liste in državnega zbora Gregorjem Virantom. Ob predstavitvi predloga je Virant izpostavil, da je omenjena institucija v Sloveniji nepotrebna, med argumenti za njeno ukinitev pa je navedel poenostavitev zakonodajnega postopka in političnega sistema pa tudi prihranek javnih sredstev.

OFF sta pripravila Marko Kraševec in Janković.