Odcepitveni OFF

Okoli 200 proruskih aktivistov, pripadnikov tako imenovanih samoobrambnih enot je brez nasilja zasedlo eno izmed baz krimske mornarice. Te so se formirale v času, ko so krimske oblasti z rusko podporo objavile - zdaj že sprejet - referendum o priključitvi polotoka k Rusiji. Zamaskirani možje so bazo v Sevastopolu diplomatsko zavzeli, kljub temu da so ukrajinske sile dobile zeleno luč do uporabe orožja v primeru samoobrambe, potem ko je bil v prejšnjih dneh ubit član ukrajinske mornarice. Proruski aktivisti so trenutno zabarikadirani v bazi mornarice.

Po Krimu se še moldavska odcepljena republika Pridnjestrija giba v smeri priključitvi Rusiji. Mihail Burla, član pridnjestrskega parlamenta in predsedujoči največji opozicijski stranki Obnovleniye, je zaprosil Rusijo, da pripravi zakonodajo, s katero bi lahko odcepljeno regijo priključili Rusiji. Ruska socialno demokratska stranka Spravna Rusija je že pripravila osnutek zakona, ki bi poenostavil priključitev bivših sovjetskih regij. V primeru sprejetega zakona, bi se lahko vlade omenjenih regij brez konsenza državne vlade pridružile Rusiji. Na prvem pridnjestrskem referendumu, je bilo 97 odstotkov ljudi za priključitev Rusiji, vendar ga evropske in ostale večinoma zahodne države niso  uradno priznale.

Romunski parlamentarni odbor je zavrnil evropsko podprti predlog o možnosti registracije istospolnega civilnega partnerstva. Predlog, ki ga je podal član romunske stranke zelenih, Remus Carnea, bi omogočal pravice do dedovanja, pravice partnerjev in partneric do stanovanjskih posojil kot skupnih dolžnikov in soupravičenost do skupnega zdravstvenega zavarovanja. Proti zakonu je na senatu glasovalo 105 poslancev, le 2 sta bila za. Talk about peer presure. Diana Tursa, predsednica konservativne krščansko demokratske stranke, je predlog označila za “kulturno marksističen”. Romunija spada med konservativnejše države, kar se tiče pravic homoseksualcev, saj so te pogosto tarče verskih in ostalih nestrpnežev, trenutna državna zakonodaja pa onemogoča izboljšanje razmer.

Sirija je v vse slabšem geopolitičnem položaju. Izrael je prek zračne artilerije sprožil napad na številna sirska vojaška oporišča zaradi njene domnevne vpletenosti pri bombnem napadu v Golanski planoti blizu izraelsko-sirskega območja prekinitve ognja, ki je povzročil smrt štirih izraelskih vojakov. Kljub tamkajšnji prisotnosti islamističnih skupin, Izrael za napad krivi Sirijo med drugim tudi zaradi njene pomoči islamski skupini Hezbolah. Ta predsedniku Bašarju al Asadu namreč v zameno nudi pomoč pri boju s protestniki. Hkrati so Združene države prekinile vse diplomatske odnose s Sirijo zaradi ukinjanja diplomatskih mest vključno z ambasadorjem. Temu sledeč so ZDA opozorile, da bodo ohranila obstoječa diplomatska razmerja v primeru odstopa Bašarja al Asada.

Nekaj sto študentov je zavzelo parlament v Tajvanu. Študenti so protestno akcijo izpeljali zaradi nasprotovanja in zahteve po umiku spornega trgovinskega sporazuma med Tajvanom in Kitajsko. Ta predvideva investicijo v 80 storitvenih sektorjev na Kitajskem in 64 sektorjev na Tajvanu s strani Kitajske. Proteste je sprožil dokončen pregled omenjenega dogovora vladajoče stranke Kuomintang, ki ni upoštevala opozorila opozicijske stranke o nevarnostih širše liberalizacije trga za majhna podjetja in tajvansko gospodarstvo. Študenti, ki jih policija ni uspela izgnati iz parlamenta, bodo parlament skušali držati v rokah do petka, s čimer bi preprečili takratno plenarno zasedanje parlamenta o omenjenem sporazumu. V boju se jim je pridružilo tudi več tisoč protestnikov pred parlamentom.

Kolumbijski podpredsednik v odhodu, Angelino Garzon je zavrnil mesto kolumbijskega ambasadorja v Braziliji, kot razlog pa navedel: svojemu psu neprimerno podnebje. Uradna Kolumbija je Garzonov argument označila kot sramoten in nespoštljiv do prijateljske Brazilije. Angelino Garzon pa je v uradni izjavi pojasnil, da njegov dlakavi nemški ovčar enostavno ne bi prenesel zanj pretoplega brazilskega podnebja in da mora zatorej mesto ambasadorja zavrniti. Zdaj, ko je mesto prosto, se morebiti lahko javi naš stari zimzeleni ambasador, gospod Dimitrij Rupel.

Pet vidnih mariborskih vstajnikov je bilo pozvanih pred parlamentarno komisijo za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, na kateri bodo nastopali kot priče. Na novinarski konferenci so pozvani spregovorili o poskusih kriminalizacij mariborskih vstaj. Več o kriminalizaciji vstaj in civilne družbe nam je povedal profesor Boris Vezjak:

Izjava je na voljo v posnetku.

Za konec smo ga vprašali, kaj pozvani pred parlamentarno komisijo pričakujejo jutri.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Ostajamo pri kriminalizaciji vstajništva. Danes ob 18. uri bo v Cankarjevem domu potekal forum z naslovom Kriminalizacija upornikov - kriminalizacija življenja, ki ga organizira Mirovni inštitut. Vsebino foruma nam poda Lana Zdravković:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Kljub temu, da je namen foruma opozarjanje na kriminalizacijo upornikov, ki jim neoliberalistična politika ne pušča veliko drugih možnosti razen državljanske nepokorščine, forum ni samemu sebi namen. Več, Lana Zdravković:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Senat višjega sodišča danes še ne bo sprejel odločitve v zadevi Patria. Gre namreč za obsežno zadevo, je v začetku javne seje pojasnil predsednik senata, Milan Štrukelj, ki dopušča možnost, da višji sodniki ne bodo uspeli odločiti niti v 30-dnevnem roku. Pred sodiščem so se zbrali Janševi zvesti sleditelji, ki so za naš radio podali mnenja glede sodnega procesa v zadevi Patria. Govorijo slehernik, Andrej Magajna in Sebastijan Erlah.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.