Odpoved etiopskih letOFF
Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich je zamrznil financiranje palestinskih mest in visokošolskih izobraževalnih programov v vzhodnem Jeruzalemu. Trdi, da bi sredstva na koncu pristala v rokah kriminalcev in teroristov, na palestinskih fakultetah pa naj bi se zaredile radikalne islamistične skupine. Trdi tudi, da je financiranje sprejela prejšnja vlada in da to ni utemeljeno. Za financiranje mest je bilo v proračunu predvidenih nekaj manj kot 80 milijonov evrov, za izobraževanje pa skoraj 50 milijonov evrov. Gre za odškodnine, ki jih podeljuje notranje ministrstvo zaradi diskriminatornih kriterijev pri razporeditvi davčnih prihodkov za revne skupnosti. Odškodnine bi morali začeti podeljevati z letošnjim letom. Financiranje deklarativno podpira celo premier najbolj desne vlade v zgodovini Izraela, Benjamin Netanjahu, pa tudi notranje ministrstvo in ministrstvo za izobraževanje.
Etiopska državna letalska družba je do petka odpovedala lete v Bahir Dar, prestolnico Amhare. To je še zadnje letalsko podjetje, ki je izvajalo lete v severno regijo, kjer potekajo boji med državno vojsko in milico Fano, ter edino podjetje, ki je zagotavljalo prevoze za civiliste znotraj države. Prejšnji teden je odpovedalo tudi lete v druga mesta v tej regiji. Novembra lani je etiopska vlada s tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto dosegla mirovni sporazum za končanje dvoletne državljanske vojne. Po sporazumu so Tigrajci pristali na razorožitev in vključitev v redno državno vojsko. Amharske milice, ki so se v državljanski vojni borile na strani državne vojske, pa zahtevajo svoje. Po mirovnem dogovoru so amharske milice namreč ostale brez tigrajskega ozemlja, ki so ga zavzele med vojno. Milica Fano je prejšnji teden zaostrila spopade z etiopsko državno vojsko, ki še trajajo. Etiopski premier Abij Ahmed je v Amhari zaradi tega tudi razglasil izredne razmere.
Britanska vlada je napovedala sodelovanje pri ustanovitvi operativnega programa policije v Turčiji, ki bo preprečevala izvoz čolnov z migranti. V programu, ki naj bi preprečeval trgovino z ljudmi, bosta s turškimi policiti sodelovala britanska Nacionalna agencija za kriminal in notranje ministrstvo. S programom želi britanska vlada okrepiti vezi med britanskimi in turškimi obveščevalci. Združeno kraljestvo bo v Turčijo poslalo tudi lastne policiste, že v lanskem letu pa je vlada turškim mejnim oblastem namenila več kot tri milijone evrov, da bi preprečila prihod migrantov v Združeno kraljestvo. Z namenom zmanjšanja stroškov nastanitve migrantov je britanska vlada medtem začela s selitvijo migrantov v bivše vojaške stavbe in tovorne čolne.
V ameriški zvezni državi Ohio so volivci z 62 odstotki proti zavrnili pobudo dviga praga za sprejem ustavnih dopolnil s 50 na 60 odstotkov glasov. Referendum je razpisala republikanska oblast, da bi otežila uspeh referenduma o ustavni zaščiti pravice do splava, ki je načrtovan jeseni letos. Volilna udeležba je bila po mnenju republikancev nepričakovano visoka. Lani je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike odločanje o pravici do splava prepustilo zveznim državam. V sosednjih državah, Michiganu in Kentuckyju, so na referendumih volivci podprli pravico do splava, a ne s 60-odstotno večino. Zato so v Ohiu republikanci želeli spremeniti prag za sprejem ustavnih dopolnil še pred referendumom. Po javnomnenjskih raziskavah vsaj 58 odstotkov prebivalcev Ohia podpira ustavno zaščito pravice do splava. Kongres Ohia je lani prepovedal prekinitev nosečnosti po šestem tednu, o legalnosti prepovedi odloča vrhovno sodišče zvezne države.
Nerazkrita evropska država je za vojskovanje v Ukrajini kupila petdeset zastarelih tankov Leopard I iz Belgije. Prejšnji lastnik tankov je bilo belgijsko podjetje OIP Land Systems, ki je tanke pred petimi leti odkupilo od belgijske vlade za 15 tisoč evrov na tank. OIP Land Systems zaradi zaupnosti noče izdati države, ki je nova lastnica tankov, ali njihove prodajne cene. Nemški časopis Handelsblatt trdi, da je tanke iz Belgije kupilo nemško orožarsko podjetje Rheinmetall, ki te trditve, tako kot tudi nemško obrambno ministrstvo, ne želi komentirati. Handelsblatt trdi tudi, da bodo tanki obnovljeni v Rheinmetallu v Nemčiji. Nekateri bodo uporabljeni za rezervne dele, drugi pa popravljeni. Tako bi 30 tankov čez pol leta lahko šlo v Ukrajino.
Italijanska vlada je določila kapico na novi davek na nepričakovane dohodke bank. Davek je vlada napovedala zato, da bi ustavila nesorazmerno bogatenje nekaterih bank zaradi vedno višjih obrestnih mer. Le dan po napovedi novega davka pa je vlada nanj napovedala kapico. Posojilodajalci bodo tako plačali največ desetino odstotka vrednosti vseh svojih sredstev.
Članice Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji, s kratico ACTO, so podpisale skupno izjavo z načrti za odpravo krčenja Amazonskega deževnega gozda. Izjavo so podpisali predstavniki Brazilije, Bolivije, Ekvadorja, Kolumbije, Peruja, Venezuele, Gvajane in Surinama. Izjava ne vključuje vseh zahtev okoljevarstvenikov in staroselcev. Tako na primer vse članice niso sprejele zaveze Brazilije o prenehanju nezakonitega krčenja gozdov do leta 2023. Tudi zaveze Kolumbije za ustavitev iskanja nahajališč nafte v Amazoniji niso podpisale vse države. Črpanju nafte je naklonjen brazilski predsednik Lula da Silva, saj Brazilija načrtuje novo naftno črpališče ob ustju Amazonke. Dvodnevno srečanje ACTO, ki ga je predlagal Lula, je bilo prvo po štirinajstih letih, njegov cilj pa je bil uskladitev trajnostnega razvoja regije. Izjava vključuje tudi načrt za vzpostavitev policijskega centra za spodbujanje sodelovanja regionalnih policijskih postaj z namenom boja proti organiziranemu kriminalu v brazilskem Manausu. Pred zborovanjem je v Belému protestiralo več tisoč staroselcev, ki so zahtevali večjo vladno pomoč pri ohranjanju deževnega gozda.
Državni zbor pravkar obravnava novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Predvidena obravnava je bila na prvi popočitniški seji, ampak so postopek pospešili zaradi naravnih nesreč prejšnjega tedna. Predlagana je pospešitev dodeljevanja predplačil prizadetim občinam v obliki akontacije. Tako bodo občine finančno pomoč v vrednosti do 40 odstotkov predhodno ocenjene škode lahko prejele pred dokončno oceno škode. Zakaj vlada meni, da je financiranje občin učinkovito, je na tiskovni konferenci povedal premier Robert Golob.
Če bo novela sprejeta, bodo spremembe veljale za vse naravne nesreče od začetka letošnjega leta. Država bo po zakonu sofinancirala zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in za kmetijske pridelke, ki jim je zaradi vremena proizvodnja padla vsaj za 80 odstotkov.
Vlada je imenovala novega generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Položaj za poln mandat, to je pet let, prevzema Leon Behin. Behin je bil od lanske jeseni vršilec dolžnosti po odstopu generalnega direktorja Darka Buta, ki je odstopil zaradi kibernetskega napada na upravo.
Vir slike: Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj