Off četrtne skupščine Ljubljana-Center

Včerajšnja noč v Turčiji je bila dokaj mirna, čeprav je predsednik Recep Tayyip Erdogan ponovno izjavil, da počasi izgublja potrpljenje do protestnikov. Presenetljivo je v tem nervoznem stanju raje, kot da bi dokončno razgnal demonstrante, te povabil k pogovorom. Po besedah predstavnikov Solidarnost Taksim, povezave protestniških skupin, s katerimi so se Erdogan in drugi predstavniki vlade pogovarjali, je bilo na pogovoru obljubljeno, da se projekt gradnje nakupovalnega centra v parku Gezi v središču Carigrada ne bo začel do odločitve sodišča. Že pred tem pa je obljubil referendum o gradnji na območju parka, katerega rezultate naj bi upošteval tudi, v kolikor sodišče odloči šoping centru v prid. Na drugi strani so po besedah Erdogana predstavniki Solidarnosti Taksim obljubili, da bodo upoštevali odločitev sodišča. Pa vendar so protesti v Turčiji dosti širše narave, kot je problem pozidave parka Gezi.

Da dogovor med nekaterimi protestniki in Erdoganovo vlado ne kaže na kakšen velik preskok v dojemanju demokracije, kaže naslednja novica. Vrhovno sodišče radia in televizije, institucija, ki nadzira medije v državi, je oglobila štiri TV-kanale zaradi neprimernega živega prenosa protestov v Carigradu. Halk TV, Ulusal TV, Cem TV in EM tv so namreč obtožili, da so predvajali vsebino, ki je škodljiva za fizični, moralni in duševni razvoj otrok in mladostnikov. Halk TV je pridobila popularnost ravno zaradi 24-urnega prenosa protestov, medtem ko je nacionalna televizija predvajala dokumentarne filme o živalih in zgodovini ter kuharske oddaje.

V Iranu se pravkar odvijajo predsedniške volitve, za katere so napovedovali nizko udeležbo. Vendar dolge, sicer za ženske in moške ločene vrste, ki se vijejo pred volišči iz mest Mašada, Isfahana in Teherana, nakazujejo, da ne bo tako. Za predsedniški položaj se sicer poteguje šest kandidatov, med katerimi imajo štirje možnosti za izvolitev. Glavni favorit je sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, toda velika volilna udeležba daje večje možnosti tudi edinemu reformističnemu kandidatu, nekdanjemu glavnemu jedrskemu pogajalcu Hasanu Rohaniju. Njegovo kandidaturo je podprl tudi nekdanji predsednik Ali Akbar Rafsandžani, čigar kandidaturo je iranski svet varuhov na presenečenje številnih zavrnil. Prvi rezultati bodo predvidoma znani v soboto zjutraj.

Združene države Amerike so sprožile kriminalistično preiskavo proti Edwardu Snowdenu, ki je izdal tajne dokumente Nacionalne varnostne agencije o obsežnem nadzoru telekomunikacijskih kanalov, ki sežejo tudi iz imperija. Predsednik ameriškega Federalnega urada za preiskave oziroma FBI Robert Mueller je dejal, da bodo uporabili vse razpoložljive sile, da bo Snowden, ki ga krivijo ogrožanja nacionalne varnosti, pristal v zaporu. 29-letni Snowden, sicer zdaj že bivši podizvajalec pri Nacionalni varnostni agenciji, je zdaj menda nekje v Hongkongu, kjer upa, da ne bo predan Združenim državam.

Novinarji in drugi z ukinjene grške javne televizije ERT kljub sredini ukinitvi signalov za oddajanje in odpustitvi več kot 2600 zaposlenih nadaljujejo s programom. Ta pride do TV-sprejemnikov prek drugih kanalov, spremljati pa ga je mogoče tudi prek interneta. Novinar Machi Nikolara namreč pravi, da je ključno, da javni servis dela kontinuirano, med drugim tudi zaradi lažjega boja za ponovni zagon televizije. Več o ukinitvi javne grške televizije in njenih posledicah lahko izveste v današnjem Kultivatorju ob 17-ih.

Po uspešni četrtni skupščini v Kinu Šiška, ki je potekla 22. maja, se danes skupščina ob 17-ih odvija na muzejski ploščadi na Taboru ob Metelkovi. Več nam je povedala ena od pobudnic Iniciative za četrtne skupščine Lana Zdravković.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Ker se bo skupščina odvijala na prostem, nas je zanimalo, zakaj bo temu tako.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na tiskovni konferenci z naslovom Kako država baje izboljšuje položaj tujih delavcev pri nas predstavila svoje stališče do predlaganih sprememb Zakona o tujcih. Spregovorili pa so tudi o problemih, s katerimi se na dnevni bazi soočajo delavke in delavci na sončni strani Alp. Sindikalist Goran Lukič nam razloži, kaj so ključne težave novega predloga zakona:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje