OFF švedskih prstnih odtisov

Newyorški policijski oddelek bo moral ponovno uvesti civilni nadzor nad vršenimi policijskimi preiskavami, te pa bodo tudi strožje regulirane. Nadzorni odvetnik, zunanji dotičnemu represivnemu organu, ter strožji nadzor nad preiskovalnim delom sta bila ponovno predpisana kot kompromis v dveh pravnih tožbah zoper omenjen policijski oddelek, v katerih so nevladne organizacije slednjega obtoževale nepravnega vohunjenja ter rasnega in verskega profiliranja po 11. septembru. Sledeč novem dogovoru bo tamkajšnja policija prav tako imela časovno mejo vršenja preiskav. Po omenjenemu dogodku in posledični sprožitvi nenehnega izrednega stanje v imenu varnosti je newyorška policija namreč opustila nekdaj že predpisane omejitve pri preiskavah in civilni nadzor, ki je bil prav tako uveden zaradi pravno nepodprtega vohunjenja nad domnevnimi radikalnimi komunisti. Tovrstna opustitev pa je pustila proste roke vohunjenju nad mošejami in študentskimi organizacijami, katerega razkritje pred nekaj leti je sprožilo omenjene tožbe.

Švedsko notranje ministrstvo je predstavilo nov zakon, ki omejuje izdajanje potnih listov ter vpeljuje dodatni nadzor nad potniki izven schengenskega območja. Slednji bodo sedaj primorani iti skozi proces dajanja prstnih odtisov, vsem švedskim državljanom pa bo omejena izdaja potnih listov na največ tri v obdobju petih let. Zakon naj bi po navedbah notranjega ministrstva sicer veljal kot protiteroristični ukrep ter naj bi bil odziv na naraščajoče število izginulih potnih listov, četudi so z dotičnega ministrstva sporočili, da je bil zakon zamišljen že pred pričetkom množičnega prihoda beguncev. Legaliziranje tovrstnih ukrepov ima večinoma sicer podporo med švedskimi politikami in bo predvidoma sprejet 1. aprila.

Nanašanje na retoriko protiterorizma pa se nadaljuje tudi v Turčiji, kjer se v tem oziru nadalje odvijajo pogromi nad Kurdi in prokurdskimi aktivisti. Tamkajšnja policija je namreč izvedla racijo v pisarni prokurdske Ljudske demokratske stranke ali krajše HDP ter nekaj njihovih članov pridržala. Dejanje naj bi bilo del protiteroristične akcije zoper mladinsko krilo kurdske delavske stranke, ki jo imajo turške oblasti za teorirstično, k sodelovanju z njo pa prištevajo tudi HDP. Pridržanja sicer prihajajo po izjavi turškega predsednika Recepa Tadžipa Erdogana, da se nekateri člani HDPja vedejo kot člani teorirstične organizacije. Spomnimo, da v zadnjem mesecu pod taktirko izrednega stanja turške oblasti zoper kurdske manjšine stopnjeviteje ukrepajo s posredovanjem vojske.

Pod isto retoriko pa turške oblasti nadzorujejo tudi vsebine na družabnih omrežjih. Ker Twitter namreč ni umaknil domnevno sporne vsebine, povezane s Kurdsko delavsko stranko in označene kot teroristično propagando, so mu turški državni organi pred časom naložili 50 tisoč dolarjev globe. Ker naj bi bilo to v nasprotju z zakonom, je dotično podjetje sedaj podalo tožbo zoper Turčijo.

Na Bližnji vzhod. Konflikt med Iranom in Saudovo Arabijo, ki je vodil v prekinitev diplomatskih odnosov, je sprožil tudi prepoved uvoza izdelkov Saudove Arabije v Iran. Saudova arabija pa je v odzivu potrdila nadaljevanje prepovedi romanja Irancev v Meko. Spomnimo, da je bil  povod dodatnega krhanja odnosov med državama usmrtitev 47 posameznikov s strani saudskih oblasti, med katerimi je bil tudi šiitski klerik Nimr al Nimr.

Državno naftno podjetje Saudovee arabije, Saudi ARAMCO, je potrdilo, da država pripravlja umestitev podjetja na borzo. To naj bi bilo skladno z reformo saudskega gospodarstva, ki vključuje privatizacijo. Saudi ARAMCO je lastnik največjih zalog nafte na svetu in bi v primeru umestitve na borzo postalo najvišje ovrednoteno podjetje na svetu, z vrednostjo več kot 1000 milijard dolarjev. S prodajo delnic bi Saudova arabija skušala povečati prihodke, ki jih je močno zmanjšala nizka cena nafte v zadnjem letu.

Volitve v Centralno afriški republiki gredo v drugi krog. Ker noben izmed kandidatov ni dosegel več kot 50 odstotkov glasov, se bodo te nadaljevale 31. januarja. Kandidata, ki sta doesgla največ glasov, sta Anicet-Georges Dologuele s 24imi odstotki glasov ter Faustin Archange Touadera z 19imi odstotki, oba pa sta sicer nekdanja premierja. Na volitvah je sicer nastopilo 30 kandidatov, dvajset izmed njih pa je opozarjalo na nepravilnosti pri volilnemu procesu in pozivalo k ustavitvi preštevanja glasov. Spomnimo, da dotično državo od prevzema oblasti muslimanske skupine Seleka prevevajo nasilnejši konflikti, zaradi česar je takratni predsednik Francois Bozize moral zbežati iz države, prav tako pa so se začeli vrstiti konflikti med Seleko in krščansko skupino Anti-Balaka.

Za konec še v Azijo. Južna Koreja je zaradi sporočila njene severne in podobnoimenske sosede o uspešnemu preizkusu vodikove bombe na zvočnikih ponovno pričela oddajati vsebino, naperjeno zoper Severno Korejo, na njunih mejah, nakar se je z istim dejanjem odzvala tudi Severna Koreja. Predvajanje proti severnokorejske propagandne vsebine preko zvočnikov, ki prenašajo zvok do 10 kilometrov daleč, je bilo avgusta med omenjenima državama že kamen spotike, a je bila z dogovorom med omenjenima državama prekinjeno. Domnevni preizkus vodikove bombe so sicer ostro obsodili tudi Združeni narodi, Združene država Amerike in Južna Koreja pa se že pogovarjata o nudenju vojaške pomoči južni zaveznici.