Off žejne Palestine

Na predvečer kurdskega in perzijskega novega leta, imenovanega Nevroz, je voditelj Kurdske delavske stranke - PKK, Abdullah Öčalan, po tridesetih letih pozval h končanju oboroženega odpora proti turški državi. V dve strani dolgem pismu je pripadnike PKK-ja pozval k čimprejšnjemu sklicu kongresa, kjer bi sprejeli deklaracijo o nameri konca oboroženega boja in prehodu v politični demokratični proces. Öčlanom, ki je na otoku blizu Istanbula zaprt že od leta 1999, in turški predsednik Erdogan sta z mirovnimi pogovori začela leta 2012, naslednje leto pa je Öclan razglasil premirje in umik borcev PKK-ja v Irak.

Oborožen odpor Kurdske delavske stranke traja že od leta 1984. Namera o končanju oboroženega upora bo na kongresa kurdske PKK sprejeta, če bo tudi Turčija sprejela deset ustavnih sprememb, ki bi Kurdom priznale politično avtonomijo. Kaj Oclan v zameno zahteva od Turčije smo povprašali Michelle Allison iz kurdskega nacionalnega kongresa:

Izjava.

V Turčiji je sicer dvajset odstotkov od 75-milijonskega prebivalstva Kurdov, največ jih seveda živi v turškem delu sicer neobstoječega Kurdistana na jugovzhodu države.

Medtem iraške Kurde skrbi čedalje večja vloga Irana v Iraku, ki sodeluje v bojih proti Islamski državi. Po navedbah kurdskih vladnih predstavnikov naj bi iranske sile že zdavnaj presegle svetovalno vlogo in v bojih sodelovale z okoli 30.000 vojaki pod okriljem oziroma pod krinko šiitskih paravojaških Ljudskih mobilizacijskih sil. Iran navedbe o množični vojaški vpletenosti v zahodni sosedi vztrajno zanika.

Iranska grožnja močno skrbi tudi najverjetnejšega staro-novega izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki se boji, da bodo pogovori o iranskem jedrskem programu, ki potekajo v Švici, dejansko uspešni. Pogovori med Iranom in šesterico držav naj bi kljub še obstoječim nesoglasjem hitro napredovali in obljubljali sklenitev načelnega dogovora do 31. marca. Zato je Netanjahu v Evropo poslal ministra za obveščevalne dejavnosti Juvala Steinitza, da bi sabotiral pogajanja, ker meni, da bo obetajoči dogovor omogočil Iranu izdelavo jedrskega orožja. Netanjahuja sicer že podpirajo ameriški republikanci, zdaj pa Steinitz v Parizu še razpihuje dvome francoske vlade, da bi odrekla podporo morebitnemu pogovoru.

Administracija predsednika Združenih držav Amerike Baracka Obame sicer čedalje težje skriva nezadovoljstvo s politiko izraelskega aparthajda. Iz Bele hiše so sporočili, da se Združene države ne bodo obrnile na udeležence današnjega foruma Združenih narodov o kršitvah človekovih pravic v Palestini. Gre sicer le za simbolično potezo, ampak brez primere v zgodovini odnosov tesnih zaveznic. ZDA so do sedaj redno podpirale Izrael v tovrstnih razpravah. Medtem pa je palestinska samouprava opozorila na še en vidik kršenja človekovih pravic. Izrael Palestincem onemogoča pristop k virom pitne vode, Tel Aviv namreč nadzoruje več kot devetdeset odstotkov vodnih virov na ozemlju Palestine in črpa sedem krat več palestinske vode kot Palestinci. Razmere naj bi bile zlasti akutne v Gazi, kjer naj bi bilo kar 97 odstotkov vode v vodovodih slane in nezdrave.

Nadaljujemo v Jemnu, ki je na robu vsesplošne državljanske vojne. Uporniški šiitski Hutiji, ki od februarja nadzorujejo sever države s prestolnico Sano, izvajajo obsežno operacijo proti silam mednarodno priznane vlade predsednika Abedraba Mansurja Hadija, ki iz drugega največjega mesta Aden nadzoruje jug države. Hutiji so dosegli veliki uspeh z osvojitvijo strateško pomembnega mesta Taiz, ki leži na pol poti med Sano in Adnom in predstavlja izhodišče za nadaljnje operacije proti vladnim silam na jugu.

O poslabšanju varnostnih razmer v Jemnu veliko pove tudi umik okoli sto ameriških vojaških svetovalcev, ki so urili jemensko vladno vojsko. Varnostni svet Združenih narodov je sicer sprejel izjavo podpore predsedniku Hadiju, vendar pa ni sprejel nobenih konkretnih ukrepov podpore. Poleg šiitskih Hutijev v državi že dlje časa deluje tudi jemenska Al Kaida in Islamska država, obe sunitski teroristični organizaciji naj bi po nekaterih informacijah vodili pogovore o sklenitvi zavezništva.

Nadaljujemo v Afriki. Medtem ko se Nigerija pripravlja na prihajajoče predsedniške volitve, islamistična skupina Boko Haram grozi s samomorilskimi napadi na predvolilnih zborovanjih in voliščih. Takšen napad je bil izveden denimo prejšnji teden. Več o Nigeriji, sicer ne o Boko Haramu, ampak o nigerijskem gospodarstvu, boste lahko izvedeli že v današnjem Zeitgeistu ob dvajsetih.

Nadaljujemo v Evropi, natančneje v Franciji, kjer je v osemindevetdesetih od skupno sto enem francoskih departmajev potekal prvi krog lokalnih volitev. Po nekaterih napovedih naj bi na slavila Marie Le Pen z Nacionalno fronto, a zgodil se je Sarkozy. Ta je z Unijo za ljudsko gibanje (UMP) dosegel slabih 32 odstotkov glasov, ob sicer nizki 50-odstotni volilni udeležbi. Kot druga je s četrtino vseh glasov sledila Le Penina Nacionalna fronta in poraženi socialisti, ki so z 22-imi odstotki izgubili oblast v približno 30 kantonih. Zmaga na veliko olajšanje večine francoske politike ni pristala v naročju Le Pen, ki sicer pod retoriko čislanih republikanskih francoskih vrednot vodi skrajno desno antipriseljensko in protievropsko politiko.

Letošnje glasovanje departmajskih volitev sicer prvič uveljavlja ženske kvote, saj se ni volilo le enega kandidata, ampak dva – tako moškega kot žensko predstavnico. Na prejšnjih volitvah je bila namreč med kandidati prvega kroga le četrtina žensk. Drugi krog departmajskih volitev, ki sicer skrbijo za lokalno upravo, socialne programe in šole, bo potekal naslednjo nedeljo.  

Volitve so potekale tudi v španski regiji Andaluziji, kjer bo še naprej vladala socialistična stranka, ki je na oblasti sicer že od leta 1978. Na volitvah sta prvič nastopili tudi sestrska stranka Sirize, Podemos, in katalonska antisecesionisitčna stranka Ciudadanos, ki sta se uspeli prebiti v 109-članski andaluzijski parlament. Tokratne Andaluzijske volitve so sicer smatrane za predigro državnih volitev, ki bodo potekale konec leta, s petnajstimi osvojenimi sedeži pa je razočarana predvsem Podemos.  

Koalicija Za otroke gre je danes začela z zbiranjem 40.000 podpisov za razpis referenduma o nedavno sprejetem Zakonu o zakonskih zvezah in družinskih razmerjih. Koalicija, ki uživa podporo SDS-a, NSi-ja in rimskokatoliške cerkve, pričakuje, da bo brez težav zbrala zahtevane podpise, vendar bi Državni zbor lahko prepovedal razpis referenduma. Poslanci Združene levice, SD-ja, ZaAB-a in DeSUS-a so namreč zbrali zahtevanih triindvajset poslanskih podpisov za zahtevo sklica izredne seje parlamenta o nedopustnosti referenduma. Ustava namreč določa, da so referendumi, ki posegajo v človekove pravice, nedopustni.

Matej Tašner Vatovec iz Združene levice je bil oster zlasti do nenačelne politike SMC-ja, ki je sprejetje zakona podprla, a cinca pri uporabi ustavne možnosti prepovedi:

Izjava.

Da lahko tudi upokojenci razumejo družinska razmerja na sodoben način, dokazuje Primož Hainz iz DeSUS-a:

Izjava.

Več o tem v današnjem Offsajdu ob 17-ih.

Off sta pripravila vajenka Teja in Dejan.