OFF žic in zidov

Grško vrhovno sodišče je zavrnilo turško zahtevo po izročitvi osmih turških vojakov, ki so v Grčijo prebegnili 15. julija po poskusu državnega udara. Sodišče je odločitev utemeljevalo s tem, da jim v Turčiji ne bi bilo pošteno sojeno in da bi lahko izročitev ogrozila njihova življenja ter jih izpostavila mučenju ali ponižujočemu ravnanju. Odločitev sodišča je končna, pritožba na njo ni mogoča. Vrhovno sodišče je prav tako odločilo, da se vojake lahko izpusti iz pripora. Policijska enota, pristojna za tujce, je sporočila, da bodo v priporu vsaj še tri mesece, dokler se obravnava njihova prošnja za azil. Odvetniki vojakov se bodo na to odločitev pritožili.

Potem ko je nov bolgarski predsednik Ruman Gen Radev danes razpustil parlament, je zaprisegla prehodna vlada pod vodstvom Ognjana Gerdzikova. Glavna naloga prehodne vlade je priprava države na predčasne volitve, ki bodo izvedene konec marca. Poleg tega je zadolžena za priprave na leto 2018, ko bo Bolgarija pol leta predsedovala Evropski uniji. Politični prevrat, ki je sprožil potrebo po predčasnih volitvah, se je pričel po izvolitvi Gena Radeva na mesto predsednika novembra lani. Desnosredinska vlada je namreč po porazu njihovega kandidata na predsedniških volitvah odstopila. Predčasne volitve, ki bodo izvedene marca, za Bolgarijo pomenijo že tretje predčasne volitve v zadnjih štirih letih.

Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova bodo pogajanja o končanju sirskega konflikta, ki naj bi pod okriljem Združenih narodov potekala v Ženevi v začetku februarja, prestavljena na kasnejši datum. Kljub temu predstavniki Združenih narodov tega zamika pogajanj še niso potrdili. Pogajanja v Ženevi bodo sledila nedavnim pogovorom v Astani, ki so bila osredotočena na spoštovanje sklenjenega premirja. Rusija, Turčija in Iran so kot ključni predstavniki v pogajanjih potrdili udeležbo na srečanju v Ženevi, na katerem se pričakuje tudi uporniške skupine. Nekatere izmed njih so se sicer udeležile tudi pogovorov v Astani, a do dvostranskih pogovorov med vlado in uporniki zaradi domnevnih kršitev premirja ni prišlo.

Mehiški predsednik Enrique Peña Nieto je odpovedal svoj obisk Washingtona, kjer bi se prihodnji teden srečal z novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. To odločitev sta spodbudila Trumpov ukaz za pričetek gradnje zidu na meji med državama in zatrjevanje, da bo stroške gradnje plačala Mehika. Odpoved srečanja je potrdil tudi Trump, ki poudarja, da pogovori ne bodo obrodili sadov, če Mehika severne sosede ne bo obravnavala spoštljivo. Mehiški predsednik stoji za svojo izjavo, da zidu ne bo plačala Mehika.

Slovenski blok

Danes ob 17-ih bo na mariborskem Trgu Leona Štuklja potekal shod Proti ksenofobiji in v podporo beguncem. Včeraj je v Mariboru na istem trgu potekal protest z imenom Upor proti beguncem in vladi Mira Cerarja, protestniki, ki nasprotujejo namestitvi beguncev, pa na Facebooku napovedujejo zbor tudi danes.

Poslanci pa so med tem sprejeli novelo zakona o tujcih, ki omogoča poseben ukrep, s katerim lahko Slovenija zapre meje v primeru zaostrenih migracijskih razmer. Potrjen je bil tudi amandma Nove Slovenije, ki v primerjavi s prejšnjo verzijo niža potrebno večino poslanskih glasov za uveljavitev ukrepov iz dvotretinske v absolutno. Ukrepi so lahko sprejeti za najdlje šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Kljub temu da je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer izrazila željo, da bi zadnjo besedo pri tem zakonu imelo ustavno sodišče, pa v stranki trdijo, da ne razmišljajo o vložitvi zahteve za presojo ustavnosti.

Novela je bila sprejeta kljub dvema pisnima pozivoma Evropskega sveta in pozivu Visokega komisariata Združenih narodov o zavrnitvi. Hkrati so pri Evropskem svetu, pri UNHCR-ju in v več nevladnih organizacijah opozarjali, da zakon krši sprejete mednarodne pogodbe, o čemer smo že poročali. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je sprejeto verzijo zakona, ki glede na prejšnjo vsebuje nekaj sprememb, označil za neskladno z mednarodnimi pogodbami, ki jim je Slovenija zavezana. Ministrica, ki je pred časom izjavila, da mednarodna pravila niso prilagojena današnjim časom, pa trdi, da je sprejetje zakona dokaz, da so argumenti vlade vzdržali.

S 49 glasovi proti enemu pa je bil sprejet tudi zakon o pomoči gospodarskim družbam in zadrugam v težavah. Kakšne spremembe prinaša, pojasni Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Izjava

OFF sta pripravila vajenka Rina in Vid.