OFF 250 tisoč evrov vrednega begunca

Evropska komisija bo danes predstavila nov predlog evropske azilne ureditve. Ta ponovno predvideva razdelitev beguncev po državah Evropske unije po sistemu kvot. Hkrati pa uvaja možnost, da države zavrnejo sprejem beguncev, vendar bodo v tem primeru finančno sankcionirane, predlagana višina sankcije pa znaša 250 tisoč evrov na zavrnjenega begunca. Evropska komisija bo hkrati predlagala tudi liberalizacijo vizumskega režima s Turčijo. Ob tem sicer priznava, da Turčija še ne izpolnjuje 72 zahtev, ki naj bi bile pogoj za liberalizacijo.

Sodišče Evropske unije je sprejelo zaostritev protitobačne zakonodaje, ki jo bodo morale države članice uvesti v nacionalne zakonodaje do leta 2020. Ta vključuje prepoved prodaje cigaret z okusom, najmanj 65 odstotkov embalaže pa mora biti prekrito z večjimi opozorilnimi slikami in teksti. Na embalažah po novi zakonodaji tudi niso dovoljene blagovne znamke tobačnih podjetij. Zakonodaja je bila prenovljena že leta 2014, ampak so jo s tožbo poskušala izpodbiti večja tobačna podjetja, proti pa je s podporo Romunije bila tudi Poljska.

Evropska centralna banka bo odločala o ukinitvi bankovca za 500 evrov, saj naj bi bil uporabljan predvsem na črnem trgu in za pranje denarja. Po statističnih podatkih Evropske centralne banke bankovci za 500 evrov znašajo 3 odstotke vseh bankovcev v cirkulaciji in 28 odstotkov evrske vrednosti. Bankovec za 500 evrov je sicer stopil v veljavo na zahtevo Nemčije, ki bi tudi lahko nasprotovala njegovi ukinitvi.

Francoska vlada je v parlament poslala predlog novega zakona o delu, ki je povod za že skoraj dva meseca trajajoče proteste. Predlog zakona predvideva olajšanje odpuščanja in omejuje pravice kolektivnega pogajanja med delavci in delodajalci. Hkrati pa je vlada v skrbi za svoj kmetijski sektor izjavila, da ne more sprejeti čezatlantskega prostotrgovinskega sporazuma TTIP v trenutni obliki in grozi, da se bo umaknila iz pogajanj.

Rusija bo okrepila prisotnost oboroženih sil na zahodni meji. V ta namen bo vzpostavila tri nove divizije, ki bodo skupaj obsegale približno 30.000 vojakov. Po besedah ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja je poteza odgovor na predvideno povečanje prisotnosti Natovih sil na Poljskem in v baltskih državah. Po odločitvi Združenih držav Amerike, da v regijo pošljejo oklepno brigado, je organizacija Nato naznanila, da bo v bližnji prihodnosti v regijo napotila štiri bataljone, s čimer bi se skupna prisotnost Natovih sil povečala za dobrih 8.000 vojakov.

V Nigeriji je pod prejšnjo vlado izginilo 13 milijard evrov sredstev, namenjenih boju proti islamski skupini Boko Haram.  Več pomembnih funkcionarjev, med drugim tudi bivši svetovalec za državno varnost Sambo Dasuki, je obtoženih, da so ta denar pretakali prek lažnih orožarskih poslov. Nigerijsko gospodarstvo so sicer močno prizadele padajoče cene nafte, ukradena sredstva pa znašajo več kot polovico njenih rezerv.

V Združenih državah Amerike se zaključujejo strankarske volitve. V zvezni državi Indiana je na republikanski strani Donald Trump premagal svojega glavnega tekmeca Teda Cruza za 16 odstotkov. Po porazu se je Cruz umaknil iz tekme, kar Trumpu odpira prosto pot do nominacije. Na demokratski strani je v Indiani za 5 odstotkov glasov zmagal Bernie Sanders, kar pa ni privedlo do večjih sprememb v razmerju moči do njegove tekmice Hillary Clinton.

Predčasne volitve pa bodo julija potekale tudi v Avstraliji, kjer bo vlada po zgledu Velike Britanije uvedla tako imenovani Googlov davek. Ta predvideva višjo davčno stopnjo za podjetja, ki svoje dobičke prenašajo v države z nižjo davčno stopnjo. Po besedah ministra za finance Scotta Morrisona bo za podjetja, pri katerih bodo odkrili prenos dohodka, davčna stopnja znašala 40 odstotkov, medtem ko standardna davčna stopnja za podjetja znaša 30 odstotkov. Davčna uprava naj bi dobila tudi dodatnih 1.000 specialistov za davčno utajo.

Zaključujemo v sosednji Hrvaški. V Zagrebu je pred hrvaškim novinarskim združenjem na dan svobode tiska protestiralo približno 200 novinarjev, ki so opozarjali na kršenje medijske svobode v državi. Spomnimo, da je trenutni minister za kulturo Zlatan Hasanbegović že januarja razpustil svet za financiranje neprofitnih medijev, aprila pa ga je več levo usmerjenih medijskih hiš obtožilo, da jim namerno zmanjšuje ministrska sredstva ali pa jih v celoti ukinja. Zaskrbljenost nad medijsko svobodo v Hrvaški je po svojem petdnevnem obisku izrazil tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks, ki je izpostavil predvsem mlačen odziv oblasti na grožnje novinarjem.

OFF je pripravil vajenec Klemen.