OFF ameriškim opiatom

Po napadu na največje črpališče nafte na svetu Abkaik, ki je bilo v soboto tarča brezpilotnih letalnikov, je bila Saudova Arabija primorana znižati količino načrpane nafte, zaradi česar so ob odprtju borz cene nafte poskočile na najvišjo stopnjo v zadnjega pol leta. Odgovornost za napada na Abkaik, kot tudi na črpališče Hurais na vzhodu države, so prevzeli Hutiji iz Jemna, ki so že več kot štiri leta na udaru letalskih sil pod poveljstvom Savdijcev, podpirajo pa jih Združene države Amerike, ki dojemajo Hutijce zgolj kot podaljšano roko Irana v bližnjevzhodni hladni vojni. Tako so neimenovani viri iz ameriške vlade v medijih že začeli namigovati, da je za napadom res islamska republika Iran.

Iz Šoštanja so sporočili, da so še pravočasno pred naftno krizo septembra leta 2019 pognali šesti blok tamkajšnje termoelektrarne. TEŠ 6 je miroval minuli mesec, potem ko je 17. avgusta prišlo do okvare pri praznjenju pepela. Sicer pa se je tako ali tako začel teden mobilnosti, tako da se lahko na svojo destinacijo odpravite peš.

Na svojem sprehodu po Ljubljani se boste lahko že danes usedli na klopco prijateljstva med Indijo in Slovenijo, ki jo bosta v Parku prijateljstva za Bežigradom danes odkrila predsednik Borut Pahor in njegov indijski kolega Ram Nath Kovind. Gre za prvi obisk indijskega predsednika v Sloveniji. Indija je za Kitajsko in Južno Korejo tretja najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije v Aziji.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je pozval vodstvo javne radiotelevizije, naj pojasni, zakaj je bolgarski javni radio BNR z zelo dvomljivo razlago o nujnih vzdrževalnih delih v petek za pet ur prekinil oddajanje. Zaposleni trdijo, da je radio umolknil iz solidarnosti do sodelavke Silvie Velikove, ki ji je bilo onemogočeno predvajanje petkove oddaje, vodstvo BNR nasprotno trdi, da je razlog za tišino popolnoma tehnične narave. Velikova, ki je znana po kritičnih stališčih in opozarjanju na korupcijo, je bila že dan prej suspendirana, češ da je kršila pogodbo, ko je v etru v živo pozivala poslušalce k protestom proti imenovanju Ivana Geševa na mesto generalnega državnega tožilca. Demonstracije, ki so potekale poleti, so dosegle cilj in Gešev, ki je poznan po številnih skrajnih prepričanjih, je odstopil od kandidature. Komentira novinar bolgarskega časnika Dnevnik Angel Petrov.

Izjava.

Potem ko je junija pet mesecev pred iztekom mandata preminil tunizijski predsednik Bedži Kaid Esebsi, so v nedeljo potekale predčasne volitve, na katerih je vladni kandidat in aktualni premier Jusef Čahed zasedel šele četrto mesto. Med 26 kandidati sta se v drugi krog uvrstila medijski mogotec Nabil Karui in pravnik Kais Sajed. Več o političnem dogajanju v Tuniziji v OFFsajdu ob 17-ih.

Zahodno od Tunizije je razpis predčasnih volitev sprožil odstop ali bolje rečeno odstavitev dolgoletnega predsednika Abdelaziza Bouteflike 2. aprila. Potem ko so zaradi množičnih demonstracij prestavili sprva predvideni julijski datum, je začasni predsednik Abdelkader Bensalah, v skladu z napovedjo načelnika generalštaba vojske, generala Ahmeda Gaida Salaha, kot nov termin določil 12. december. Protestniki medtem še naprej vztrajajo na ulicah in zahtevajo zamenjavo celotne vodilne nomenklature, vključno z Bensalahom, ki je že dolgo tega presegel v ustavo zapisani 90-dnevni mandat. 

Selimo se v Združene države Amerike. Farmacevtsko podjetje Purdue Pharma je zaradi množice odškodninskih tožb oddalo vlogo za začetek stečaja. Podjetje si lasti in proizvaja protibolečinske opioidne tablete OxyContin, ki predstavljajo enega glavnih vzrokov za največji porast smrti zaradi predoziranja pri uživanju drog v Združenih državah Amerike. OxyContin se je sredi 90-ih let z intenzivno tržno kampanjo proizvajalca na tržišču uveljavil kot varna alternativa ostalim protibolečinskim tabletam. V nekaj letih je število uporabnikov zdravila naraslo na več milijonov, med letoma 1999 in 2015 pa je ameriško zdravstvo zabeležilo okoli 183 tisoč smrti zaradi prevelikega odmerka protibolečinskih zdravil na recept. 

Zaradi laži o varni uporabi zdravil je bilo proti podjetju Purdue Pharma sproženih več kot 2600 tožb s strani posameznikov in zveznih držav. Podjetje se je s tožniki pred nedavnim začasno dogovorilo, da se bo denar iz stečaja porabil za poplačilo odškodnin ter da bo družina Sackler zagotovila finančna sredstva v višini 2,7 milijarde evrov. Eksponentno naraščanje prodaje zdravila OxyContin v zadnjih 25-ih letih je sicer iz družine Sackler napravilo eno najmočnejših dinastij v ZDA, njihovo skupno premoženje pa je ocenjeno na 11,8 milijarde evrov. 

Sindikat delavcev v avtomobilski industriji je sprožil prvo večjo stavko v podjetju General Motors po letu 2007, ko so delavci prekinili z delom za dva dni. Do stavke 46 tisoč zaposlenih je prišlo, ker se je iztekla veljavnost predhodnega štiriletnega dogovora, točka spora pa naj bi bilo predvideno zaprtje tovarn v Michiganu in Ohiu, ki ga vodstvo firme vidi kot nujen ukrep za prilagoditev stanju na trgu. General Motors je deseto podjetje na lestvici prihodkov podjetij iz ZDA, med njihove najbolj znane znamke spadajo Chevrolet, Buick, GMC in Cadillac, kljub upadu prodaje pa so na sedežu podjetja v Detroitu lansko leto beležili dobiček v višini 7,25 milijarde evrov.

Nadaljujemo s sindikalnimi novicami po svetu. Sindikat bolnišničnih zdravnikov v Zimbabveju je tamkajšnje varnostne sile obtožil ugrabitve sindikalnega aktivista in zdravnika Petra Magombeyija. Ta naj bi namreč bil ugrabljen v soboto, sum o ugrabitvi pa je utemeljen s sporočilom prek WhatsAppa, v katerem je zapisal, da so ga ugrabili trije možje. Ugrabljeni je bil namreč eden od glavnih organizatorjev protestov zdravstvenih delavcev zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač. Zaradi izginotja Magombeyija je v Harareju včeraj že potekal protestni shod zdravstvenih delavcev. Plača zdravnikov v Zimbabveju znaša okoli 180 evrov na mesec, prav tako pa se delavci v zdravstvu redno srečujejo s pomanjkanjem zdravniških zalog in slabimi delovnimi pogoji. 

Vlada Salomonovih otokov je izglasovala prekinitev vezi s Tajvanom. Gre že za šesto državo od nastopa mandata premierke Caj-Ing Ven leta 2016, ki je prepoznala vlado v Pekingu namesto tiste iz Tajpeja za legitimno predstavnico Kitajske. Med članicami Združenih narodov tako ostaja samo še petnajsterica zaveznic Tajvana, praviloma pa gre za države iz Srednje Amerike in Oceanije, ki se še upirajo kitajskim bombončkom, ki jih Peking po otoških državah Pacifika deli v obliki infrastrukturnih naložb.