OFF apartheidske koalicije

Začenjamo v Evropi. Nemška kanclerka Angela Merkel je predstavila nov integracijski zakon, ki bi beguncem olajšal dostop do trga dela. Nova zakonodaja postavlja kriterije za upravičenost do socialne pomoči, kar bo po mnenju kritikov sprožilo učinek, nasproten želenemu. Prosilci za azil, ki bi jim bilo zagotovljeno bivanje v Nemčiji, bi morali v zameno za ponujene integracijske tečaje izkazati zadostno mero zainteresiranosti, za prejem dovoljenja za stalno prebivanje pa bi morali izkazati zadostno zmogljivost integracije. Način merjenja te zmogljivosti še ni pojasnjen. Že pred samim sprejetjem je dotični zakon naletel na odpor predvsem dobrodelnih organizacij, akademikov, pisateljev in umetnikov, ki so notranjemu ministru Thomasu de Maizieru napisali odprto pismo. Najbolj problematično se jim zdi krčenje socialnih ugodnosti za tiste begunce, ki priložnosti za integracijo ne bi želeli koristiti.

Finančni ministri držav evrskega območja so sprejeli dogovor o novem, 10,3 milijarde evrov vrednem obroku finančne pomoči Grčiji in lajšanju dolga. Grčija ta denar nujno potrebuje do julija, ko mora poplačati dolgove Mednarodnemu denarnemu skladu in Evropski centralni banki. Mednarodni denarni sklad, ki je svoje sodelovanje v tretjem programu pomoči pogojeval s pripravljenostjo evropskih institucij za odpis dela grškega dolga, je izrazil pripravljenost za sodelovanje, ni pa se k temu tudi zavezal. Grčija omenjene pomoči ne bi prejela, če ne bi uvedla davčne in pokojninske reforme, povišanja davkov in zmanjšanja proračuna, kar je na ulicah grških mest zbralo množice protestnikov. Prvih 7,5 milijard evrov pomoči bo Grčija prejela že junija, nadaljnji sveženj v višini 2,8 milijarde pa tekom poletja. Zavezala se je tudi k oblikovanju državnega privatizacijskega sklada.

Ostajamo na stari celini. Belgijski mediji so objavili informacije o tem, da naj bi Luksemburg o selektivnih davčnih ugodnostih sklepal ustne dogovore namesto pisnih. Selektivne davčne ugodnosti so že pred dvema letoma poskrbele za izbruh afere LuxLeaks, le da je šlo takrat za pisne dogovore. Z ustnimi dogovori je tujim državam preprečena poizvedba o višini obdavčitve podjetij z namenom plačevanja nižjih davkov, ki privabljajo korporacije. Luksemburško finančno ministrstvo je navedbe že zavrnilo, medtem ko Evropska komisija previdno izbira besede in je za zdaj svoje mnenje izrazila zgolj z že znano frazo, da selektivne davčne ugodnosti načeloma niso nelegalne. Hkrati upa, da bodo države članice Evropske unije spoštovale direktivo o samodejni izmenjavi podatkov o vnaprejšnjih davčnih določbah, ki bo pričela veljati septembra 2017.

Skok na Bližnji vzhod. Vladajoča izraelska stranka Likud je podpisala koalicijski sporazum z ultranacionalistično stranko Izrael naš dom. S tem se je v tej bližnjevzhodni državi oblikovala najbolj desna vlada v zgodovini. Predsednik stranke Avigdor Liberman je postal novi obrambni minister, kar je glede na njegova prepričanja - med drugim verjame, da so arabski Izraelci zaradi svoje etnične pripadnosti potencialni teroristi - že poskrbelo za obsodbe s strani levih in sredinskih strank ter palestinskega gibanja Hamas. Mesto obrambnega ministra je sicer do preteklega petka zasedal Moše Jalon, član Netanjahujeve stranke Likud, z odstopom pa je poskrbel za širitev vladne koalicije, ki se je z ultranacionalisti povečala za pet poslanskih glav.

Ostajamo v Izraelu. Tamkajšnja aktivistična skupina, ki se bori za človekove pravice, B’Tselem je oznanila konec 25-letnega sodelovanja z izraelsko vojsko. Slednjo je do zdaj obveščala o kršitvah človekovih pravic Palestincev z namenom sprožitve preiskave in kaznovanja odgovornih. V izjavi so zapisali, da je bil učinek prav nasproten in da v sodelovanju s sistemom, ki deluje po principu zakrivanja kaznivih dejanj in ščitenja njihovih storilcev, ne vidijo več smisla. Z objavljanjem prijav in poročil o kršitvah človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih bodo nadaljevali, ne bodo pa dokumentov več skrivali pred javnostjo za potrebe preiskav. Samo od leta 2000 je organizacija zbrala 739 primerov neprimernega postopanja izraelskih vojakov, dejanski odstotek kaznovanih storilcev teh dejanj pa je znašal zgolj 3 odstotke.

Še vedno na Bližnjem vzhodu. V Iraku že tretji dan poteka obleganje iraškega mesta Faludža, ki ga je januarja 2014 zasedla Islamska država. Premier Hayder Abadi je v televizijskem nagovoru prebivalcem naročil, naj mesto čimprej zapustijo, kar pa je bilo lažje reči kot storiti. Po poročanju lokalnega prebivalstva Islamska država strelja na vse, kar se giba, na drugi strani pa nevarnost predstavljajo bombe vladnih sil. Združeni narodi so v odzivu na situacijo že tradicionalno izrazili zaskrbljenost. V mestu je sicer ujetih okrog 50.000 civilistov. Največjo težavo predstavljajo zaprte dobavne poti, zaradi česar so Združeni narodi in organizacija Human Rights Watch že prejšnji mesec opozorili na stradanje ujetega prebivalstva. Danes stotisočglavo mesto Faludža je od leta 2014 utrpelo ogromne izgube prebivalstva, v predvojnem času je tam namreč živelo kar 300.000 ljudi.

Po sobotnem napadu z brezpilotnim letalom Združenih držav Amerike so afganistanski talibi potrdili smrt svojega voditelja, mule Akturja Mansurja. Za njegovega naslednika so v vrhovnem svetu, imenovanem šura, izbrali mulo Hajbatula Akundzado, enega izmed dveh namestnikov ubitega Mansurja. Akundzada doslej ni bil aktivno vključen na bojiščih, sicer verski voditelj in sodnik pa je do zdaj opravljal funkcijo namestnika Mansurja, še pred tem pa se je znašel v vlogi zaupnika in svetovalca mule Omarja, pokojnega ustanovitelja talibov. Novi voditelj se bo znašel tudi pod drobnogledom vlade, ki upa, da bo v nasprotju s svojim predhodnikom bolj dovzeten za sodelovanje v mirovnih pogovorih. V sporočilu je skupina še zapisala, da je bil imenovan soglasno, njegova namestnika pa sta postala Siradžudin Hakani, vodja vojaških operacij, in mula Jakub Omar, sin ustanovitelja talibov.

Nazaj v Evropo. V Bruslju se je na ulice podalo približno šestdeset tisoč ljudi, ki so protestirali proti varčevalni politike tamkajšnje vlade. Protesti so del dve leti trajajočega procesa, v katerem desnosredinska vlada uvaja manjše spremembe na področju socialne in delavske zakonodaje. Trenutno aktualna sprememba bi delodajalcem omogočila, da fleksibilizirajo 38-urni tedenski delovnik in ga po potrebi raztegnejo na 45 ur, pri tem pa morajo ohraniti 38-urno povprečje. Razloge za proteste komentira raziskovalec političnih znanosti Régis Dandoy.

Izjava

Več o protestih v Bruslju pa v današnjem Offsajdu.

Proti liberalnim težnjam vlade se nadaljujejo tudi protesti in stavke v Franciji. Predsednik francoske federacije naftne industrije Francis Duseux je priznal, da Francija zadnjih nekaj dni prazni strateške zaloge goriva. Razlog za koriščenje strateških zalog je popolna ustavitev ali pa zmanjšanje intenzivnosti dela v šestih izmed osmih rafinerij v državi. Pridružili so se jim tudi delavci v skladiščih nafte. Razlog za ustavitev dela je nasprotovanje liberalni reformi delovne zakonodaje, ki jo je vlada sprejela mimo razprave v spodnjem domu parlamenta, trenutno pa je v proceduri v zgornjem domu. Francoska policija je včeraj, sledeč mnenju premiera Manuela Vallsa, da blokade rafinerij ne bodo tolerirane, začela s solzivcem in vodnimi topovi razbijati stavkovne straže okrog rafinerij.

Poleg naftnih delavcev so s stavko začeli tudi delavci v jedrski elektrarni Nogent, ki proizvede približno tretjino električne energije v pariški regiji. Danes se bodo o začetku stavke odločali tudi delavci v drugih jedrskih elektrarnah po državi. Če se bodo ti odločili za enotno stavko, bi Francijo poleg pomanjkanja tekočega goriva prizadelo tudi pomanjkanje električne energije, saj jedrske elektrarne proizvedejo 75 odstotkov električne energije v državi.

Direktor poljske agencije, ki upravlja z državnimi gozdovi, Konrad Tomaszewski je potrdil začetek izsekavanja Beloveškega gozda na vzhodu države. Ta je največji nedotaknjeni ostanek pragozda, ki se je nekdaj raztezal čez severnoevropsko planoto. Poljska vlada je pred približno dvema mesecema odobrila sečnjo 180 tisoč kubičnih metrov lesa v naslednjem desetletju, kar predstavlja štiriinpolkratno povišanje v primerjavi s prejšnjimi načrti. Vlada svojo odločitev utemeljuje z omejevanjem širjenja zajedavcev. Ni pa jasno, zakaj bi bilo v gozdu, ki ni namenjen gospodarskemu izkoriščanju, omejevanje naravno prisotnih zajedavcev potrebno. Utemeljitve poljske vlade obrazloži Marianna Hoszowska iz poljske izpostave organizacije Greenpeace:

Izjava

Hoszowska komentira še, kaj povečanje sečnje s 40 na 180 tisoč kubičnih metrov pomeni za Beloveški gozd:

Izjava

Slovenija

Ustavno sodišče je razsodilo, da je 28. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev neustaven. Omenjeni člen je bil v trenutno neustavno vsebino spremenjen z uveljavitvijo Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin. Člen določa, da so najemniki, ki so upravičeni do neprofitnih stanovanj, a morajo zaradi manjka teh živeti v tržnih stanovanjih, upravičeni le do povračila razlike med tržno in neprofitno najemnino, ne pa tudi do subvencije neprofitnega dela. Najemniki v neprofitnih stanovanjih pa so upravičeni tudi do zadnje subvencije, kar po mnenju ustavnega sodišča predstavlja diskriminatorno obravnavo enakih situacij. Državni zbor mora neustavno stanje odpraviti v enem letu. Več o omenjeni tematiki pa lahko izveste v zadnjem Kultivatorju.

OFF sta pripravila vajenka Sara in Zwitter.