OFF avstralskih izpustov
Avstralski parlament je sprejel zakonodajo, po kateri naj bi država do leta 2030 zmanjšanjala ogljične izpuste za 43 odstotkov glede na izpuste leta 2005. Sveženj zakonov zadeva 215 največjih industrijskih obratov v državi, od katerih letno vsak proizvede približno sto tisoč ton toplogrednih plinov, skupaj pa so odgovorni za 30 odstotkov vseh avstralskih izpustov ogljikovega dioksida. Po zakonodaji bodo največji onesnaževalci morali izpuste zmanjšati za 5 odstotkov na leto ali plačevati za ogljične kupone. Nov zakon je nastal kot kompromisni dogovor med Zelenimi in laburisti, ki vodijo vlado. Laburisti so zavrnili predlog Zelenih, ki bi prepovedal nova vlaganja v fosilna goriva.
Peru je odpoklical svojega kolumbijskega veleposlanika. Kot je pojasnila perujska zunanja ministrica Ana Cecilia Gervasi, je razlog za odločitev vmešavanje kolumbijskega predsednika Gustava Petra v notranje zadeve Peruja. Na ibero-ameriškem vrhu v Santu Domingu, prestolnici Dominikanske republike, je Petro dejal, da bi moral biti na vrhu prisoten tudi razrešeni perujski predsednik Pedro Castillo. Decembra je Castilla razrešil kongres in je pristal v zaporu, njegovo odstavitev pa je Petro označil za državni udar. Diplomatski odnosi med Perujem in Kolumbijo so sedaj na ravni odpravnikov poslov. Kritike mehiškega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja, ki jih je namenil sedanji perujski predsednici Dini Boluarte, so konec februarja botrovale temu, da je Peru odpoklical svojega veleposlanika v Mehiki. Zaradi diplomatskega spora je zato zastalo delo pacifiškega zavezništva, gospodarske povezave Čila, Peruja, Kolumbije in Mehike, saj Lopez Obrador izmenjujočega se predsedovanja zavezništvu ne želi predati Boluarte. Ta je pred perujskim kongresom zaprisegla po odstavitvi Castilla. Inavguraciji Boluarte so sledili protesti, ki sta jih nasilno – tudi s smrtnimi žrtvami – zadušili policija in vojska.
Izrael je z okupirane Golanske planote izvedel raketne napade na tarče v bližini sirske prestolnice Damask. Sirska zračna obramba je nekaj izstrelkov prestregla. V napadu sta bila ranjena dva vojaka. Izrael je v zadnjih letih večkrat raketiral tarče na sirskem ozemlju, za katere trdi, da so povezane z Iranom ali z libanonskim Hezbolahom. V zadnjem mesecu je dvakrat bombardiral letališče v Alepu, prek katerega je v Sirijo prihajala humanitarna pomoč za potresno prizadeta območja, v Izraelu pa trdijo, da prek tega letališča poteka tudi dobava orožja iz Irana. Izraelska vojska je pred skoraj tremi tedni bombardirala tudi lokacije v pokrajinah Tartus in Hama. Sinočnji napad tudi ni prvo bombardiranje bližine Damaska v tem letu. 19. februarja je izraelska raketa zadela zgradbo v centru Damaska in ubila 5 ljudi.
Nemška vlada je sprejela predlog nove zakonodaje, ki bi uvedla točkovni sistem za sprejem migrantov. Primernost tujcev za bivanje v Nemčiji bi točkovali po petih kriterijih: po izobrazbi oziroma kvalifikacijah za delo, znanju nemškega jezika, delovnih izkušnjah, obstoječih vezeh v Nemčiji – na primer sorodniških – in starosti. Predlog je po trditvah vlade namenjen zmanjšanju primanjkljaja kvalificirane delovne sile v Nemčiji. Zakonodajo mora sprejeti še bundestag.
V Nemčiji so se prekinila pogajanja med delodajalci in sindikalno centralo Verdi o dvigu plač delavcem v javnem prometu. Delodajalci so se zdaj odločili za mediacijo, kar pomeni, da morata obe strani imenovati nevtralne pogajalce, ki morajo do druge polovice aprila doseči dogovor. V tem času velja prepoved stavk. Tak razvoj dogodkov je bil pričakovan, saj zaenkrat nobena stran ni pripravljena popustiti. Sindikati zahtevajo dvig plač za 10 odstotkov, da bi se te uskladile z inflacijo, medtem ko delodajalci trdijo, da bi tak dvig predstavljal preveliko breme in ekonomsko situacijo še poslabšal. Če tudi po mediaciji do druge polovice aprila dogovor ne bo dosežen, so mogoče nove stavke.
V Pragi je potekal protest proti vladni napovedi, da bo zvišala upokojitveno starost s 65 na 68 let. Organizirali so ga sindikati in opozicija na čelu s stranko ANO nekdanjega premierja Andreja Babiša, protimigrantsko Neposredno demokracijo in komunistično stranko. Pokojninska reforma še ni v zakonodajnem postopku, vendar je njene nasprotnike na ulice pognala že odprava samodejnega usklajevanja višine pokojnin z inflacijo. Ta je februarja znašala skoraj 17 odstotkov, vlada Petra Fiale pa je sedaj zgornjo mejo zviševanja pokojnin določila pri dobrih dveh odstotkih. Cilj reforme je znižati primanjkljaj v pokojninski blagajni.
Ustavna komisija državnega zbora je z enajstimi glasovi za in petimi proti sklenila začeti postopek sprememb ustave, po katerih bi bile pristojnosti imenovanja ustavnih sodnikov prenesene z državnega zbora na predsednico republike. Predlog so septembra lani vložile koalicijske stranke. Po mnenju predlagateljev bi se s tem depolitiziralo imenovanje ustavnih sodnikov, saj bi bila predsednica pri odločitvi vezana na sodni svet in bi lahko kandidata zavrnila le, če bi ugotovila, da ne izpolnjuje pogojev. Za sprejetje ustavnih sprememb je potrebnih 60 glasov državnega zbora, za kar koalicija potrebuje tudi glasove opozicijske Nove Slovenije. V NSi se o nujnosti sprememb imenovanja sodnikov z vladno koalicijo strinjajo, po besedah poslanca Janeza Ciglerja Kralja pa ostajajo razlike glede vsebine sprememb.
Več vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim vršilcem dolžnosti predsednika programskega sveta Petrom Gregorčičem je vložilo predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon iz postopka ustavne presoje novele zakona o RTV Slovenija. Predlagatelji sodnici očitajo navzkrižje interesov, ker je opravljala dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v kampanji pred novembrskim referendumskim glasovanjem o noveli. Ustavno sodišče je februarja zadržalo izvajanje dela zakona o javni RTV, prav danes pa ustavne sodnice in sodniki začenjajo presojo njegove ustavnosti.
Ministrstvo za okolje, naravne vire in energetiko je za izvedbo sanacije odlagališča odpadkov v Bukovžlaku na javnem razpisu izbralo ponudbo podjetja Riko. Ta znaša 6,7 milijona evrov, kar je najdražja ponudba izmed treh prejetih, a je po pojasnilih z okoljskega ministrstva edina dopustna. Ker je Slovenija z odstranitvijo nezakonito odvrženih odpadkov v Bukovžlaku, ki se nahaja vzhodno od Celja, odlašala, je Evropska komisija sredi februarja na Sodišče Evropske unije ponovno vložila tožbo, ker država ni spoštovala odločitve omenjenega sodišča iz julija 2015. Stališče Komisije je, da neurejeno območje predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. V primeru nadaljnjega neukrepanja Sloveniji grozi finančna kazen.
OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Fabjan.
Vir fotografije: James Merabi, Flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj