OFF avstrijskemu kanclerju
Na območju Gaze in v Izraelu se je ponoči nadaljevalo obstreljevanje med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. Hamas in Islamski džihad sta izstrelila več kot 300 raket proti mestu Tel Aviv, izraelski lovci pa so poleg policijskih stavb ob obali, v katerih naj bi bili pripadniki Hamasove vojaške obveščevalne službe, bombardirali tudi prebivališča ključnih predstavnikov Hamasa. Od začetka zadnje ofenzive je bilo v Gazi ubitih 48 ljudi, več kot 300 jih je bilo ranjenih. Na izraelski strani je umrlo šest ljudi. Stopnjevanje napetosti med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem so sprožili nemiri na Tempeljskem griču v Jeruzalemu, kjer so prejšnji petek, na zadnji dan muslimanskega svetega meseca ramazana, izbruhnili spopadi med Izraelci in Palestinci, potem ko je izraelska policija množico Palestincev aretirala in soočila z vodnimi topovi. Izvršni odbor palestinske oblasti in Palestinska osvobodilna organizacija pa naj bi se danes zvečer sestala v Ramali in razpravljala o nadaljevanju nemirov v Gazi.
Rawiri Waititi, sovoditelj stranke Maori, je bil odslovljen iz dvorane novozelandskega parlamenta, potem ko je retoriko opozicije označil za rasistično in zaplesal slovesni ples haka. Ta je značilen za avtohtono prebivalstvo Nove Zelandije, Maore, in se izvaja tudi v času konflikta kot znak izzivanja. Kratki stik v parlamentu naj bi sprožila večtedenska razprava, na kateri je opozicijska Nacionalna stranka vlado obtožila »delitvene agende«, potem ko je ta napovedala razširitev neodvisne zdravstvene službe Maori. Argument opozicije je Waititi ocenil kot rasističen in žaljiv do avtohtonega prebivalstva Nove Zelandije. Ko ga je sogovornik iz laburistične stranke, Trevor Mallard, pozval, naj sede, je Waititi namesto tega izvedel hako, nakar so ga napotili z zasedanja parlamenta. Waititi je bil že februarja deležen istega ukrepa, ko se je oblekel v nasprotju z veljavnim kodeksom oblačenja.
Britanska vlada je pripravila Zakon o varnosti na spletu, s katerim bi denarno kaznovala družbena omrežja, če ne bodo dosledno odpravljala spletnih zlorab, kot sta diskriminacija in sovražni govor. Upravitelje različnih portalov bi lahko soočili tudi s kazensko tožbo. Novi zakon je bil predlagan na podlagi očitkov tehnološkim podjetjem, saj naj bi ta pomanjkljivo odpravljala spletne zlorabe. Tovrstna zakonodaja je bila sicer prvič predlagana že pred dvema letoma s poudarkom na zaščiti mladih na spletu, nadgrajeni predlog pa bo na družbenih omrežjih poskrbel za hitre ukrepe proti nezakonitim vsebinam, denimo za odstranjevanje »terorističnih« vsebin, sovražnega govora, nadlegovanja in groženj. Podjetja, ki se novega zakona ne bi držala, bi lahko oglobili tudi v vrednosti do 20 milijonov evrov ali pa uporabnikom blokirali dostop do njihovih portalov.
Avstrijsko državno tožilstvo je na podlagi suma o lažnem pričanju pred parlamentarno komisijo sprožilo preiskovalni postopek proti kanclerju Sebastianu Kurzu in vodji njegovega kabineta, Bernhardu Bonelliju. Kurz je trditve zanikal ter izjavil, da se tožilstvo osredotoča na lažne izjave, ki sta jih o vodenju stranke njegovega koalicijskega partnerja podala med parlamentarno preiskavo afere Ibiza. Posledici afere sta bili propad prorektorja Heinza-Christiana Stracheja in konec koalicijske vlade Kurza. Do tega je prišlo, ko se je tik pred avstrijskimi volitvami leta 2017 pojavil posnetek z otoka Ibiza, na katerem naj bi Strache ponujal usluge ruskemu vlagatelju v zameno za podporo njegovi stranki. Kurz se strinja z zaslišanjem, če bi omenjeni primer šel pred sodnika.
Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila postopek zoper Tomaža Vesela, potem ko je bil ta osumljen nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča z opravljanjem funkcije v odboru za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi. Zakon namreč določa, da poklicni nameščenec ne sme delovati kot nadzornik, upravitelj ali zastopnik v gospodarskih družbah, združenjih ali na javnih funkcijah. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da FIFA ne spada v nobeno izmed omenjenih kategorij, temveč je zgolj ustanova, zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa ne prepoveduje opravljanje funkcije nadzornega odbora v določeni ustanovi. Komisija je postopek v zvezi z Veselom začela konec prejšnjega leta, zaradi pomanjkljivosti v do sedaj že preteklih postopkih pa je posredovala pobudo za ustreznejšo ureditev zakonodaje.
Parlamentarni odbor za obrambo se je seznanil s predlogom dopolnjenega srednjeročnega obrambnega programa države. Ta za 5-letno obdobje do leta 2023 predlaga nakup vojaške opreme za potrebe specialnih sil, kar vključuje transportno letalo in dva helikopterja. Postopek nabave letala bi začeli že letos, nabavo helikopterjev pa predvidoma do leta 2023. »Močno potrebna« vojaška oprema naj bi državo stala več deset milijonov evrov. Na podlagi sprejetega Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski naj bi nakup transportnega letala pomenil »prioriteto«. Po mnenju državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, Uroša Lampreta, zaradi svetovne varnosti in v sklopu povezovanja mednarodnih operacij narašča potreba po večjih letalskih zmogljivostih Slovenije, zlasti v času epidemije. Ob njenem izbruhu lani se je letalski prevoz namreč izkazal za eno izmed glavnih težav pri zagotavljanju zaščitne opreme.
OFF je pripravila vajenka Hana, mentorirala je Ajda.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj