OFF barikad

V Mjanmaru na poziv devetih največjih sindikatov poteka splošna stavka. Protesti, ki poskušajo doseči ekonomsko ohromitev države in s tem zvišanje pritiska na vojaško oblast, potekajo v dveh največjih mestih, Jangunu in Mandalaju, ter v Monjowi, zahodnem ekonomskem centru. Protestniki so z zastavami, narejenimi iz ženskega oblačila saronga in ženskimi krili obešenimi na vrveh, sočasno počastili tudi mednarodni dan žena. Poleg tega moškim hoja pod ženskimi oblačili, ki so se dotikali intimnih delov, po vraževerju prinaša smolo in moškim odvzema moč. Zato so vojaki sproti odstranjevali viseče vrvi z oblačili, preden so napredovali proti protestnikom. Ženske res spadajo povsod, tudi na barikade.

Sindikati so k splošni stavki pozvali po nedeljskim protestih, na katerih je vojska prevzela nadzor nad bolnišnicami in univerzitetnimi kampusi v prestolnici Jangun. Policija je  ponovno pretepala protestnike in jih aretirala ter targetirala predstavnike stranke Aung San Su Či in njenega odvetnika. Predstavnik stranke Nacionalna liga za demokracijo Khin Maung Latt je po pričevanju Združenja za pomoč političnim zapornikom Burme v priporu umrl zaradi policijskih poškodb. 

Avstralija je zaradi vojaškega državnega udara prekinila vojaško sodelovanje z mjanmarsko oblastjo. Natančneje: sodelovanje so prekinili zaradi vse večjega števila Mjanmarcev, ki so bili ubiti s strani varnostnih sil na protestih proti vojaškim oblastem. Avstralija je tako sedaj z mjanmarsko vojsko prekinila program sodelovanja, med drugim poučevanje angleščine, ki ga na primer ni prekinila, ko je ta vojska izvajala genocid nad Rohingami. Denar, namenjen programu, bodo namenili humanitarnim organizacijam v Mjanmaru. 12 drugih držav še vedno pomaga pri urjenju mjanmarske vojske, med drugim Kitajska, Indija, Pakistan in Ukrajina. 

Protestniki zahtevajo odstop paragvajskega predsednika Maria Abda Beniteza zaradi vladnega neobvladovanja zdravstvene krize. Zaradi tega, med drugim je bolnišnicam je zmanjkalo osnovnih zdravil, je v petek odstopil zdravstveni minister Julio Mazzoleni. Predsednik Benitez skuša krivdo in pozornost prevaliti na vse ministre, od katerih je tako zahteval odstopna pisma, odobril je odstop zdravstvenega in ministra za izobraževanje. A med vikendom so se protesti kljub temu osredotočili na predsednikovo krivdo. Protestniki od kongresa zahtevajo, da predsednika odstrani s položaja ali pa naj ta sam odstopi. Skupaj z opozicijo predsednika Beniteza obtožujejo korupcije pri dobavi cepiv. Država je zaenkrat prejela le štiri tisoč odmerkov cepiva Sputnik. 

Libanonci so blokirali vpadnice v prestolnico zahtevajoč takojšnje izboljšanje ekonomskega stanja. Protesti, ki sporadično potekajo od avgustovske eksplozije v beiutskem pristanišču, so se okrepili v torek, ko je libanonski funt dosegel najnižjo vrednost. S tem je sedaj na črnem trgu vreden zgolj 85 odstotkov svoje vrednosti uradnega menjalnega tečaja, kjer pa deviz kronično primanjkuje. To je v državi, ki je močno odvisna od uvoza,  sprožilo dvig cen, zamude v dobavi goriva ter izpade električne energije. Protestniki zahtevajo resne reforme, ki jih lahko odobri le dejanska vlada. Začasni premier  Saad al-Hariri , ki od oktobra 2019 še ni uspel sestaviti vlade, je v nedeljo zagrozil z odstopom, da bi lahko sestavil vlado. To mu namreč že mesece preprečuje politični nasprotnik, predsednik države Michel Aoun. 

Švicarji so na referendumu z 51-odstotno podporo prepovedali nošenje naglavnih pokrival, ki prekrivajo obraz, v javnosti. Ta so izjemoma dovoljena pri verskih obredih. Zakon je predlagala desna stranka Švicarska ljudska stranka, ki trdi, da s prepovedjo naglavnih pokrival muslimank želi preprečevati ekstremizem. Švicarska vlada zakona ne podpira, centralni muslimanski svet pa je napovedal sodno presojo zakona. Zakon sodeč po raziskavi univerze v Luzernu zadeva okoli trideset žensk, ki nosijo nikab, poleg tega prekrivanje obraza prepoveduje tudi protestnikom. Več o zakonu v OFFsajdu ob petih. 

Švicarji so na referendumu zavrnili tudi izdajo državnega elektronskega potnega lista, ki bi dovoljeval odpiranje bančnih računov, pošiljanje zahtev za uradne dokumente in spletne nakupe. Kritika predloga je bila, da bi spletni potni list pod pokroviteljstvom države izdala skupina, ki vključuje švicarsko pošto, banke, zavarovalnice in da bi te zlorabile osebne podatke. Podprli pa so prostotrgovinski sporazum z Indonezijo, torej zmanjšanje carin na izdelke iz Švice ter odpravo tarif na industrijske indonezijske izdelke. 

80 odstotkov žensk, mlajših od 25 let, je zaposlenih le za določen čas, nezaposlenost žensk je za tri odstotke višja od moške, razlika med povprečno moško in žensko plačo pa se v Sloveniji zvišuje. Sedaj je na 9,3 odstotka, 2011 je bila razlika 3,3 odstotna. Žal 8. marec bolj kot vrtnice na plan prinese takšne podatke in priložnost za dvig družbenega krvnega pritiska ob teh pomanjkljivostih. O stanju žensk na delovnem trgu ter po njem in učinku pandemije na to stanje predsednica sindikata Mladi Plus, Teja Jarc. 

izjava

Še se bo torej treba boriti! 

 Dovolj moči in vztrajnosti za nadaljnji boj nam želi avtorica OFFa Gea.