Off begunskih manifestacij.

Madžarski varnostni organi so na državni meji z rodno nam grudo postavili okrog 500 metrov bodeče žice pri mejnih prehodih Pince in Dolga vas. Madžarski zunanji minister zagotavlja, da je bodeča žica začasna. Avstrija je medtem napovedala podaljšanje pred tednom dni uvedenega poostrenega mejnega nadzora za dodatnih dvajset dni. Po izteku rokov bo Avstrija lahko nadzor podaljšala le še za en mesec, saj nadzor notranje meje glede na evropsko zakonodajo ne sme trajati več kot skupno dva meseca. Težave z mejnimi prehodi se v manjši meri nadaljujejo tudi med Hrvaško in Srbijo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je nakazala zasuk v iskanju rešitve sirskega konflikta - v bodoče naj bi pogovori zajemali tudi sirskega predsednika Baširja Al Assada, sočasno pa se bo k mizi povabilo tudi druge regionalne akterje, kot sta Iran in Savdska Arabija. Medtem ameriški mediji poročajo, da je skupna rusko-sirsko-iranska zaveza v Bagdadu ustanovila center za boj proti Islamski državi. Ruska federacija je le nekaj dni pred tem v okviru Združenih narodov predlagala resolucijo, ki bi ustanovila koalicijo za boj proti Islamski državi pod mandatom ZN. Trenutno vojaško udejstvovanje proti IS s strani 60-ih držav namreč nima nikakršnega mandata.

Ameriška vojska je zaključila nastanitev protiraketnega ščita v španski morski bazi, kamor je prispel še zadnji izmed štirih rušilcev. Namen nastanitve ameriških vojaških sil na evropskih tleh naj bi bila možnost za hitro posredovanje v primeru neljubih incidentov. Medtem nemška levica izraža ogorčenost nad leti NATO-vih letal nad Baltikom. Od prejšnjega tedna namreč nad baltskim morjem patruljirajo polno oborožena letala severnoatlantskega obrambnega zavezništva.

Podsekretar Združenih narodov za humanitarno pomoč Stephen O'Brien je izrazil skrb nad odločitvijo separatističnih oblasti v ukrajinskem Luhansku, ki od agencije zahteva, da do petka ustavi operacije in zapusti regijo. Le en dan pred tem se je v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine zgodil neljubi incident, kjer si je skupina maskiranih neznancev z zastavami bataljona Azov s silo pridobila vstop v občinsko stavbo. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je medtem odobril prevetreno ukrajinsko vojaško doktrino, ki po novem za največjo državno grožnjo smatra ruskega soseda.

Ruska Duma je dokončno zaključila debato o genetsko spremenjeni hrani. Namesto srednje poti z označevanjem izdelkov je na ruski grudi po novem popolnoma prepovedana uporaba modificirane hrane v živilih, kakor tudi njihovo gojenje na poljih.

Parlament Republike Srbske je navkljub nasprotovanju mednarodne skupnosti in drugih delov Bosne in Hercegovine razpisal referendum, ki bo odločal o načelih primarnosti visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH in vrhovnega sodišča Bosne nad pravnimi odločitvami Republike Srbske. Referendum bo izveden 15. novembra. Pomirja sicer dejstvo, da se lahko referendum smatra le za nabiranje politične podpore za prihajajoče lokalne volitve.

Izraelska ministrska komisija za varnost je uradno odobrila uporabo smrtonosnega orožja proti protestnikom, ki mečejo kamne. Sočasno je razširil obseg “legalne” uporabe, saj po novem uporaba strelnega orožja ne bo omejena na vojakovo samoobrambo, temveč bo upravičena kadarkoli bi bilo ogroženo civilno življe, seveda po presoji vojaka. Prav tako so zaostrili kazni za metanje kamnov, ki po novem znašajo minimalno štiri leta zapora.

Arbitražno sodišče, ki odloča o mejnih nesoglasjih med Slovenijo in Hrvaško, je imenovalo nova člana arbitražnega sodišča. Norvežan Rolf Fife bo zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega. Slovenska stran in Bruselj pozdravljata sveža imenovanja, medtem ko se čaka na odgovor Hrvaške strani glede umika ali nadaljevanja postopka.

V luči begunske krize se bosta v prestolnici izvedli dve manifestaciji - Festival odprtih meja za vse, ki ga pripravlja Protirasistična fronta brez meja, ter takoimenovani protestni shod proti beguncem - Slovenija zavaruj meje. Diametralno nasprotje obeh dogodkov kaže na nevarno polazirianje družbenih polov, o katerih več pove aktivist Andrej Kurnik.