OFF bližnjevzhodnega kaosa

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je v svojem prvem letnem nagovoru Evropskemu parlamentu pozval k vzpostavitvi obvezujočih kvot za razporeditev beguncev znoraj Evropske unije. Plan naj bi zajemal razporeditev 160 tisoč ljudi. Spomnimo, podoben načrt so države članice zavrnile konec junija in ga nadomestile s sistemom prostovoljnega sprejema beguncev, čeprav je bila takratna številka mnogo nižja - šlo je za 60 tisoč ljudi.

V begunsko krizo naj bi se bolj aktivno vključila tudi Avstralija. Ta bo sodeč po besedah premiera Tonyja Abotta povrh trenutnega plana, ki vključuje sprejem skoraj 14 tisoč beguncev, sprejela še dodatnih 12 tisoč, a le tistih, ki se uvrščajo med preganjane manjšine. Hkrati je avstralska vlada sprejela odločitev, da bo zračne napade na sile Daeša oziroma Islamske države iz Iraka razširila tudi v Sirijo.

Ta napoved prihaja v času zaostrenega tekmovanja, kdo in kako bo vključen v razrešitev sirske državljanske vojne. Kot smo poročali že včeraj, je svojo pripravljenost na pogajanja z regionalnimi in svetovnimi silami napovedal Iran, kar je pozdravil tudi gostujoči avstrijski zunanji minister. Večjo zagretost za sodelovanje v diplomatskih prizadevanjih že nekaj časa izkazuje tudi Rusija, ki naj bi se hkrati po sicer nepotrjenem poročanju nekaterih medijev pripravljala tudi na aktivnejšo vojaško posredovanje v državi. Bolgarija je nedavno prepovedala prelet ruskih transportnih letal na poti v Sirijo, kar naj bi bila posledica amriškega pritiska - slednjega vršijo tudi nad Grčijo.

Zalivske monarhije, sicer med prvimi, ki so se pridružile napadom na Daeš v Siriji in Iraku, so medtem zaposlene z bombardiranjem Jemna. Kopenskim operacijam koalicije arabskih držav pod vodstvom Savdske Arabije se bo pridružil tudi Katar, ki je do sedaj sodeloval le v zračnih napadih.

V Turčijo. Tudi ta članica zavezništva NATO skuša bližnjevzhodni kaos kar najbolje izkoristiti za zaščito interesov vodilne Stranke za pravičnost in razvoj. V ta namen je v boj proti kurdskim borcem prvič na ozemlje Iraka poslala tudi kopenske sile. V odziv na nedavni bombni napad kurdskih borcev na konvoj turške policije so po Turčiji potekali protesti. V Ankari so protestniki ob pasivnem opazovanju policije napadli in zažgali stavbo prokurdske stranke HDP, v Istanbulu pa so svoje nezadovoljstvo zaradi domnevno nekorektnega citiranja predsednika Erdogana sprostili nad prostori liberalnega časnika Hurriyet. Več o dogajanju v Turčiji pa v OFFsajdu ob petih.

S separatizmom in nasprotujočim nacionalizmom se spopada tudi Ukrajina. Država je sprejela pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za obdobje od začetka protestov proti bivšemu predsedniku Janukoviču kljub temu, da ni ratificirala Rimskega statuta, na katerem temelji avtoriteta sodišča. Poudariti velja, da ima Mednarodno kazensko sodišče pristojnost soditi zgolj posameznikom in ne državam, kar zahteva visoke dokazne standarde.

Selimo se na drugo stran bivšega sovjetskega prostranstva, v Kazahstan. Tamkajšnji predsednik Nursultan Nazarbaev je oznanil, da je država odprta za gensko spremenjene rastline. Izjava prihaja 3 tedne po tem, ko je Azijska razvojna banka odobrila 1 milijardo dolarjev posojila Kazahstanu. V omenjeni banki imajo največji vpliv Japonska, ZDA in Evropska unija, ki skupaj nadzorujejo skoraj polovico glasov. Kazahstan je potencialno velik trg za gensko spremenjena semena, saj se uvršča med deset največjih izvoznic pšenice na svetu.

Ob petih v Ljubljani poteka shod za solidarnost z begunci. Namen shoda opiše Admir iz Protirasistične fronte brez meja:

Izjava