OFF blokiranja vstopa Švedske v Nato

Turški parlament je podprl pristopni protokol Švedske za vstop v severnoatlantsko vojaško zavezništvo, znano kot Nato. Ratifikacijo protokola mora podpisati še predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki ga je parlamentu uradno predložil oktobra. Pristop k zavezništvu sta poleg vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj podprli še njena koalicijska partnerica Stranka nacionalističnega gibanja in največja opozicijska Republikanska ljudska stranka. Turčija je skoraj eno leto nasprotovala pristopu Švedske. V zameno za ratifikacijo protokola je zahtevala izročitev članov in simpatizerjev Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, ki so pobegnili na Švedsko. PKK je v Turčiji prepovedana in uvrščena na seznam terorističnih organizacij. Švedska vlada je popustila in spremenila temeljne zakone, da je omogočila individualno pošiljanje beguncev v roke Erdoğana. Švedska je za vstop v zvezo Nato zaprosila maja leta 2022, po začetku ruske invazije v Ukrajini. Vstop Švedske v imperialistični klub zdaj onemogoča samo še Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbána. V njegovem Fideszu jih uradno motijo švedske kritike stanja pravne države in svobode medijev na Madžarskem. Iz Orbánovega urada so včeraj sporočili, da so na pogovor o integracijah v Nato povabili švedskega premierja Ulfa Kristerssona. Toda v švedski vladi so povabilo zavrnili, zunanji minister Tobias Billström pa je dejal, da ni potrebe po pogajanjih in upa na čimprejšnjo madžarsko ratifikacijo vstopa.

Kitajski zunanji minister Vang Ji in zunanji minister pacifiške otoške države Nauru Lionel Aingimea sta podpisala dogovor o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem je Nauru priznal eno Kitajsko, katere neločljivi del je Tajvan. Obnovitev bilateralnih odnosov sledi odločitvi vlade Nauruja, da po 22 letih prekine vezi s Tajvanom. Odločitev je vlada Nauruja naznanila ob zmagi Laja Čing-Teja na tajvanskih volitvah pretekli teden. 

Izraelske okupatorske sile so odredile evakuacijo pol milijona Palestincev iz mesta Khan Junis na južnem delu Gaze. Po podatkih Združenih narodov je pred začetkom izraelske ofenzive na območju živelo 90 tisoč ljudi. Izraelska vojska je na območje, kjer deluje 24 zavetišč za razseljene, nato pregnala več kot 400 tisoč Palestincev. Izraelska vojska je mesto že obkolila in nadaljuje z napadi nanj. Po poročanju katarske Al Džazire so izraelske sile v bližini bolnišnice Nasser ustrelile več ljudi, na zahodnem delu mesta pa izvajajo povečano število zračnih in topniških napadov. 

Nemški sindikat strojevodij GLD začenja s šestdnevno stavko, saj državni Deutsche Bahn ni ugodil njegovi zahtevi o višjih plačah. Gre za že četrto in do sedaj najdaljšo stavko nemških strojevodij od novembra. Sindikat zahteva, da se tedenski delovni čas za izmenske delavce zmanjša z 38 na 35 ur, delavci pa ohranijo trenutno plačo. Na zadnjih pogajanjih, ki so potekala novembra lani, je Deutsche Bahn ponudil enourno zmanjšanje delovnika brez znižanja plače ali 2,7-odstotno zvišanje plač pri ohranitvi 38-urnega delovnega tedna. Sindikat je obe ponudbi zavrnil. 

Stavkajo tudi transportni delavci v Italiji. V sindikalnem združenju delavske baze in manjših sindikatih delavcev javnega prevoza so začeli enodnevno stavko. Z njo od vlade zahtevajo zvišanje plač, izboljšanje delovnih pogojev in varnosti za delavce in potnike. Sindikati so organizirali tudi protestni shod pred poslopjem prometnega ministrstva. V skladu z zakonom morajo sindikati stavki navkljub v delu dneva vseeno zagotoviti možnost prevoza. Avtobusi, vlaki in podzemna železnica tako po okrnjenem urniku vozijo zjutraj in v popoldanskih urah. Gre sicer za prvo stavko letošnjega leta, ki sledi nizu delavskih akcij na koncu minulega leta.

Slovenska demokratska stranka je napovedala interpelacijo zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. V SDS ministrici očitajo netransparentnost in neodgovornost pri nakupu 13 tisoč prenosnih računalnikov. Računalnike, za katere je vlada lani odštela nekaj manj kot šest in pol milijonova evrov, bodo na ministrstvu namenili ranljivim skupinam. V to kategorijo skladno z zakonom o digitalni vključenosti sodi več kot pol milijona upravičencev, pravil o razdeljevanju pa ministrstvo še ni sprejelo. Doslej so razdelili 39 računalnikov, preostanek pa že več mesecev ostaja v skladišču v Logatcu. Razloge za vložitev interpelacije predstavi poslanec SDS-a, Tomaž Lisec. 

Lisec
V SDS Stojmenovi Duh očitajo sklicevanje na sistemski zakon, ki predvideva mehanizem za razdeljevanje računalnikov, čeprav je rok za uveljavitev mehanizma potekel 1. januarja. 

Lisec
Ministrica je včeraj v oddaji 24ur zvečer znova zatrdila, da mehanizem, ki je še v fazi vzpostavljanja, že deluje. 

Stojmenova Duh
Na napovedano interpelacijo, ki jo bo največja opozicijska stranka predvidoma vložila jutri, se je Stojmenova Duh odzvala z naslednjimi besedami: 

Stojmenova Duh

Sodniki zaključujejo dvotedenski protest, s katerim zahtevajo spoštovanje ustavne odločbe o sodniških plačah in s tem zvišanje lastnih plač. V času protesta, ki so ga sodniki začeli 10. januarja, so odpovedali najavljene sodne naroke. Sodni svet je tudi vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki zadevajo sodniške plače. V okviru protestne akcije so sodniki sprejeli tudi odločitev, da ne bodo sodelovali pri nekaterih izpitnih, kot je recimo pravniški državni izpit, in volilnih komisijah. Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da ureditev sodniških plač ni skladna z načelom sodniške neodvisnosti in načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljive s plačami predstavnikov izvršne in zakonodajne veje oblasti. Sodniki, ki so se jim kasneje pridružili tudi tožilci, so s protestom začeli po tem, ko vlada njihovih plač ni uskladila do roka, ki se je iztekel z začetkom letošnjega leta. Podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart  je dejal, da vlada in državni zbor v času protesta nista izkazala pripravljenosti za takojšnjo uresničitev ustavne odločbe. O nadaljnjih protesti bodo sodniki odločali na seji sodniškega društva 30. januarja. 

Miha Lamut ni več predsednik parlamentarne preiskovalne komisije o sumih političnega vmešavanja v delo policije. Lamut, sicer poslanec največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, je uradno odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Predsednik poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je za novega predsednika komisije predlagal poslanca Svobode Aleša Rezarja. Rezar je doslej opravljal funkcijo namestnika člana komisije, pred prevzetjem poslanskega mandata pa je bil zaposlen v podjetju Gen-I. Rezar je po informacijah časopisa Delo bil tisti poslanec, ki je na oktobrskem pogovoru poslanske skupine Gibanje Svoboda predstavil očitke predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Kasneje je Klakočar Zupančič odstopila kot podpredsednica stranke. Miha Lamut je kot predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, poznani kot Sova, omogočil vpogled v pričanje nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Zdaj že nekdanji predsednik komisije je predstavnike Sove na ogled zvočnega posnetka in transkripta zaprtega dela komisije povabil z namenom, da ugotovijo, ali sta Bobnar in Lindav navajala tajne podatke. S tem je Lamut vpogled omogočil tudi direktorju Sove Jošku Kadivniku, ki bo v prihodnje prav tako pričal pred komisijo. Po neuradnih informacijah osrednjih medijev je Tatjana Bobnar na zaprtem delu preiskovalne komisije premierju očitala, da je zahteval preložitev aretacije dveh ruskih vohunov na način, da ne bi tega storili tik po trojnem referendumu predlanske jeseni. 

Foto: Nato, Flickr, Creative Commons