OFF Boja svobode

Italijanski senat je s 160 glasovi za in 57 glasovi proti sprejel predlog ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija, ki zaostruje kazni za ladje, ki rešujejo migrante iz Sredozemskega morja in jih pripeljejo v Italijo. Po novem tako najvišje kazni za ladje, ki brez avtorizacije priplujejo v italijanske vode, znašajo milijon evrov, v nasprotju s 50.000 evri kazni do sedaj. Prav tako nova zakonodaja predvideva aretacijo kapitanov in dovoljuje takojšnje in avtomatično zajetje takšnih ladij. Prav tako je vlada ustanovila poseben sklad v vrednosti dveh milijonov evrov za financiranje tujih policistov, ki bi izvajali tajne operacije proti domnevnemu tihotapljenju ljudi. Ukrep je bil sprejet kmalu po tem, ko so italijanske oblasti junija aretirale kapitanko ladje nevladne organizacije Sea Watch Carolo Rackete. Sodnik je sicer kasneje končal njen hišni pripor, kar je Salvini obsodil. Nova odredba med drugim tudi zaostruje kazni za upiranje policistom med demonstracijami in za vandalizem med njimi, za katerega je sedaj predviden zapor namesto globe. 

Aktivisti in poslanci iz prokurdske stranke HDP so opozorili, da je Turčija začela polniti jez Ilisu na reki Tigris, kar je razvidno s satelitskih posnetkov. Oblasti o tem niso obvestile javnosti niti niso komentirale trditev aktivistov. Polnjenje jezu je bilo sicer napovedano za letošnji junij, a je bilo prestavljeno, domnevno zaradi velikega nasprotovanja mednarodne skupnosti ter prokurdskih in okoljskih aktivistov in organizacij. Projekt jezu in hidroelektrarne Ilisu, ki naj bi proizvedla 1200 megavatov električne energije, predstavlja največji takšen projekt turške vlade do sedaj. Po mnenju okoljevarstvenikov in prokurdskih aktivistov bo imel uničevalne posledice za okoli 100 tisoč blizu živečih ljudi, ki bodo izgubili bivalne in preskrbovalne površine. Prav tako bo uničil bogato kulturno dediščino, denimo s poplavljenjem 12 tisoč let starega mesta Hasankeyf. Nenazadnje bo projekt z načrtovanim poplavljenjem štiristo kilometrov rečnega habitata močno ogrozil bogato biotsko raznovrstnost. 

Blizu turške vasi Kirazli v občini Canakkale, nedaleč od sredozemske obale, so se odvili nekajtisočglavi protesti proti gradnji rudnika zlata, ki ga načrtuje Dogu Biga Mining, turška podružnica kanadskega podjetja Alamos Gold Inc. Nekaj deset protestnikov sicer že od 26. julija tabori na ozemlju načrtovanega rudnika. Nasprotovanje projektu je naraslo, ko se je izkazalo, da je podjetje posekalo štirikrat več dreves, kot je zapisalo v poročilu o vplivu projekta na okolje. Aktivisti prav tako menijo, da bo za rudarjenje zlata uporabljen cianid, ki bo pronical v okoliško podtalnico in kontaminiral zemljo in vodo bližnjega jezu. Rudnik naj bi prav tako ogrozil ekološko ravnovesje bližnjega gozda Kaz. Turške oblasti sicer zanikajo, da bi projekt škodoval okolju, in zavračajo strahove, da bo rudnik uporabljal cianid. Nasprotniki projekta so že vložili zahtevo za prepoved gradnje v sodno obravnavo.

 Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal odredbo, s katero so do nadaljnjega zamrznjena vsa sredstva venezuelske vlade v Združenih državah. Prav tako so prepovedane transakcije s komer koli, za katerega bi ZDA menile, da pomaga venezuelski vladi. Pri tem ne gre za popoln embargo, saj se odredba ne nanaša na zasebna podjetja in posameznike. Medtem ko so predhodne ameriške sankcije ciljale predvsem na venezuelsko naftno industrijo in vidne posameznike v venezuelski vladi, se tokrat nanašajo na celotno vlado. Gre za ukrep, ki so ga ZDA v zahodni hemisferi nazadnje uvedle pred tridesetimi leti proti Kubi. 

Senat Portorika je na vrhovno sodišče vložil tožbo proti imenovanju novega guvernerja karibskega ozemlja Združenih držav Amerike Pedra Pierluisija, ki je funkcijo nastopil v petek. Za svojega naslednika ga je imenoval Ricardo Rosselló, ki je moral sestopiti s funkcije, potem ko je Center za raziskovalno novinarstvo razkril njegovo rasistično in mizogino kampanjo proti svojim političnim nasprotnikom in novinarjem. Perluisi bi po ustavi moral pred nastopom funkcije pridobiti podporo obeh domov portoriškega parlamenta. V petek je predstavniški dom potrdil njegovo imenovanje s 26 glasovi za in 21 proti, a senat o tem še ni glasoval. Zato v vloženi tožbi zahteva, naj se Perluisiju takoj odvzame pristojnosti in da naj se postopek novega kandidata izvede skladno z ustavo. 

Združeni narodi so objavili poročilo, v katerem pozivajo k embargu na orožje in finančnim sankcijam, usmerjenim proti mjanmarski vojski, ter bojkotu podjetij, ki z njo sodelujejo. Vojska je teden dni po brutalnem napadu na rohinško manjšino v zvezni državi Rakhine leta 2017 organizirala ceremonijo, na kateri je vrhovni general Min Aung Hlaing zbral 1,4 milijona dolarjev donacij različnih podjetij. Poročilo navaja seznam 120 podjetij, ki si jih posredno netransparentno lastita dva vojaška konglomerata, Myanmar Economic Corporation in Myanmar Economic Holdings Limited. Prav tako navaja 59 tujih podjetij, ki imajo poslovne stike s podjetji v lasti mjanmarske vojske, med njimi Japan Tobacco International, ki proizvaja cigaretni znamki Camel in Winston. Dalje poročilo izpostavlja dve podjetji, KBZ Group in Max Myanmar, ki sta donirali sredstva za izgradnjo ograje na meji, ki je preprečila rohinškim beguncem, da bi se iz sosednjega Bangladeša vrnili v Mjanmar. 

Novice iz Slovenije

 Predstavniki iniciative prosilcev za azil La Lutte de la Liberté oziroma Boj svobode so pred Azilnim domom Vič na novinarski konferenci izrazili sum, da se v azilnem domu dogaja tihotapljenje ljudi. Prosilec za azil Ibrahim Elmanyori je administraciji doma prijavil, da je videl varnostnike iz varnostne službe Galekom, kako so sredi noči iz zaprtega dela doma odvedli ljudi, zunaj pa so jih čakali avtomobili. Po tem dogodku so varnostniki Ibrahima večkrat nadlegovali in ustrahovali. Ibrahim je bil kasneje premeščen v Center za tujce v Postojni, iniciativa Boj svobode pa meni, da je bila to posledica njegove prijave. Prosilci za azil so tudi sicer izpostavili slab odnos varnostnikov in nevzdržne razmere v azilnem domu. Izjava Boja svobode bo na valovih Radia Študent predvajana danes ob pol štirih. Prisluhnite tudi intervjuju z Ibrahimom Elmanyorijem, objavljenemu na naši spletni strani.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je inšpekcijski službi podalo prijavo zaradi uničenja 30 gnezd lastovk v bazenskem kompleksu Terme Olimia v Podčetrtku in 16 gnezd pri trgovini Tuš v Polzeli. Lastovke so zaščitena živalska vrsta in jih je prepovedano poškodovati, zastrupiti, loviti ali vznemirjati, prav tako pa je prepovedano uničevanje njihovih gnezd. Društvo je v poročilu o nezakonitem lovu in ubijanju ptic za lansko leto navedlo, da je letno uničenih med 50 in 200 gnezd mestnih lastovk, tokrat pa so povedali, da so številke verjetno močno podcenili.