OFF Bosne v Evropski uniji
Bosna in Hercegovina je po šestih letih čakanja na evropske birokrate prejela status kandidatke za članico Evropske unije. BiH je kandidaturo vložila leta 2016, tri leta kasneje pa ji je komisija Evropske unije postavila 14 pogojev za kandidaturo, ki zadevajo predvsem odpravo korupcije in spoštovanje vladavine prava. Država vseh pogojev sicer še ni izpolnila, a se je Svet Evropske unije v luči vojne v Ukrajini vseeno odločil, da Bosni podeli kandidaturo. Svoje misli o kandidaturi nam je predstavil sarajevski pesnik in novinar Ahmed Burić.
Po poročanju provladnih srbskih medijev je srbska vojska prispela na mejni prehod Merdare s Kosovom in Natovi misiji na Kosovu, znani pod kratico Kfor, izročila zahtevo vlade za povratek od sto do tisoč pripadnikov varnostnih sil na Kosovo. Zanesljive informacije o tem so zaenkrat skope, je pa po včerajšnji seji vlade predsednik Aleksandar Vučić napovedal uradno vložitev prošnje za napotitev srbskih sil na Kosovo. Pri tem je dejal, da ne pričakuje ugoditve prošnji s strani Kfora. Vučić je zahtevo po napotitvi utemeljil kot zaščito srbske manjšine na Kosovu in mejnih prehodov na severu Kosova. Pri tem se sklicuje na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1999, ki dovoljuje napotitev vojaškega osebja na Kosovo. Resolucija pa tudi jasno določa, da so ta pooblastila namenjena umiritvi razmer na Kosovu po koncu vojne v devetdesetih, torej so bila aktualna pred dvajsetimi leti. Nasprotovanje prisotnosti srbske vojske na Kosovu so izrazile tudi Združene države Amerike. Zahteva prihaja po napetostih, ki jih je povzročil začetek uvajanja kosovskih registrskih tablic na severu Kosova in barikadah prometnic, ki so jih organizirali kosovski Srbi.
Specializirane sodne enote za Kosovo na sodišču v Haagu so nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosova, krajše OVK, Saliha Mustafo obsodile na 26 let zaporne kazni. Mustafa je obsojen prisilnega pridržanja in mučenja vsaj šestih zapornikov ter umora enega zapornika. To je sploh prva sodba za vojne zločine s strani specializiranega sodišča za Kosovo, ki so ga ustanovili za sojenje nekdanjim borcem OVK med in po kosovski vojni, ki je potekala med letoma 1998 in 2000.
Po včerajšnji obsodbi istanbulskega župana Ekrema İmamoğluja na dve leti in sedem mesecev zaporne kazni zaradi razžalitve volilnih uradnikov se je v protest proti obsodbi pred istanbulsko mestno hišo zbralo več tisoč ljudi. Protestirali so tako v podporo İmamoğluju kot tudi proti vladi Recepa Tayyipa Erdoğana, ki Turčiji vlada že skoraj dvajset let. Protestniki so vzklikali kemalistična gesla in mahali z zastavami, na katerih je upodobljen oče turške države Mustafa Kemal Aatatürk. İmamoğlu je član republikanske kemalistične stranke in eden potencialnih izzivalcev Erdogana na volitvah prihodnjega junija. Svojo obsodbo je označil za nezakonito in dodal, da računa na podporo 16 milijonov Istanbulčanov. Napovedal je pritožbo na obsodbo, dokler ta ni pravnomočna, pa ostaja na položaju župana.
Manjšinski slovaški vladi premiera Eduarda Hegerja je parlament izglasoval nezaupnico, ki jo opozicijski poslanci utemeljujejo z vedno višjimi cenami elektrike in visoko inflacijo. Za izglasovanje nezaupnice je bilo potrebnih 76 glasov, opozicija pa jih je zbrala 78. Pred tem je finančni minister Igor Matovič opoziciji ponudil svoj odstop, če bi ta odstopila od nezaupnice, vendar ponudbe opozicijski poslanci niso sprejeli. Predsednica države Zuzana Čaputová sicer lahko imenuje novega mandatarja, a niti aktualna vlada niti največji blok opozicije nimata dovolj glasov, da bi lahko sestavila stabilno koalicijo. Tako bo najverjetneje na Slovaškem prišlo do predčasnih volitev.
Španski kongres je potrdil predlog zakona, ki omogoča plačan bolniški dopust v primeru menstrualnih bolečin. Čeprav predlog uzakonja upravičeno odsotnost zaradi menstrualnih bolečin, ne določa kriterija, po katerem bi bila jasna dolžina plačanega dopusta. Če bo zakon sprejet tudi v senatu, bo Španija prva država v Evropi s takšno zakonodajo. Med redkimi državami na svetu, ki imajo v veljavi tovrsten zakon, so Indonezija, Japonska in Zambija.
Perujsko vrhovno sodišče je odobrilo prošnjo vlade za podaljšanje pripora odstavljenega predsednika Pedra Castilla na osemnajst mesecev. Castillo je hotel kot predsednik začasno razpustiti večinsko desničarski parlament, ki ga je oviral pri spremembi ustave, a so poslanci že prej glasovali o njegovi odstavitvi. Na mesto predsednice je prisegla podpredsednica Dina Boluarte, Castillo pa je bil aretiran na podlagi obtožbe o poskusu državnega udara. Peru so po aretaciji zajeli protesti njegovih podpornikov, zaradi katerih je vlada razglasila izredno stanje. Castilla podpira tudi več predsednikov latinskoameriških držav, kot sta Mehika in Kolumbija. Študent politologije Emerson z Univerze v Limi pojasnjuje politično pot nove predsednice Dine Boluarte.
Več o perujskem političnem dogajanju v Kultivatorju ob petih.
Sodni svet je potrdil kandidaturo edinega kandidata Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča. Na prva dva razpisa za mesto predsednika se ni prijavil nihče, na tretjega pa samo Đorđević. Mandat bo nastopil februarja, ko bo zamenjal aktualnega predsednika Damijana Florjančiča.
V državnem zboru razpravljajo o zakonu o pomoči gospodarstvu za blažitev posledic energetske krize. Zakon vključuje subvencioniranje cen energentov, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Za pomoč bo na voljo do 1,2 milijarde evrov, s čimer gospodarstveniki niso zadovoljni, saj so mnenja, da glede na trenutne in predvidene cene energentov subvencije niso dovolj visoke in se pri velikih odjemnikih energije sploh ne bodo poznale. Vlada sicer zagotavlja, da je ta pomoč največ, kar lahko ponudi v skladu z evropsko zakonodajo.
OFF je spisal vajenec Luka, v Carigrad ni klical Fin.
Vir slike: Pixabay
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj