Off brazilskih favel in afganistanskih volitev

Brazilska vojska zaostruje varnostne posege v favelah Ria de Janiera. Tokrat zasedena favela je namreč potencialna pot navijačev svetovnega nogometnega prvenstva v center mesta, kjer bo več kot 2000 vojakov ostalo do 31. julija, dva tedna po zaključku svetovnega prvenstva. Dolga obdobja prepuščenosti favel samih sebi, ki so se začela z implementacijo neoliberalne politike, so se končala z intervencijo represivnih aparatov države, ki od leta 2008 s tako imenovanim pacifikacijskim programom pod praporom varnosti posegajo v favele preko racij in vzpostavljanjem postojank. Ti se sedaj ob bližajočem prvnestvu vse bolj stopnjujejo, z njimi pa tudi spopadi med tolpami in represivnim aparatom.

Zasebni in javni sektor v pristaniškem libijskem mestu Bengazi protestirata zaradi nevarnih razmer. Omenjeno mesto je namreč priča pogostim bombnim napadom in vsakodnevni prisotnosti policijskih ter vojaških sil, zaradi česar protestniki zahtevajo odstop libijskega generalnega nacionalnega kongresa, ki ni uspešen pri zagotavljanju varnosti. Temu sledeč so protestniki, med katerimi so tudi delavci naftnih podjetij, skozi državljansko nepokorščino dosegli zaprtje šol, univerz, naftnih podjetij in ostalih dejavnosti. Na drugi strani je libijska vlada zaradi uspešne zaustavitve izplutja naftnega tankerja zasedenega s strani upornikov, dosegla odprtje dveh od štirih naftnih terminalov, ki so jih okupirali uporniki z namenom doseganja večje avtonomije. Sedaj odprta terminala Zuetina in Hariga na vzhodu namreč predstavljata za libijsko vlado eno izmed ključnih izgubljenih virov financiranja.

V Ruandi bo danes prižgana bakla, ki bo gorela 100 dni, obeležila dvajsetletnico tamkajšnjega genocida, ki je v prav toliko dneh terjal približno 800 000 žrtev. Na ta dan je bilo namreč sestreljeno letalo takratnega ruandskega in burundijskega predsednika Juvenala Habyarimana in Cypriena Ntaryamira v Kigaliju. Dvajsetletnico genocida plemena Hutujcev nad Tutsiji, ki je sicer v veliki meri posledica kolonializma, bo obiskal tudi Ban Ki-Moon, generalni sekretar Združenih narodov, ki je odgovorna zanemarjanja takratnega dogajanja pobojev. Dogodek je prav tako obeležil spor Ruande in Francije, ki je vštevši z Belgijo s strani prve obtožena neposrednega sodelovanja pri genocidu.

V Afganistanu so uspešno izvedli predsedniške volitve. Te so tokrat presenetile številne opazovalce, saj so potekale relativno mirno in demokratično. Z veliko večino 75 odstotkov je nekdanji minister za zunanje zadeve Abdullah Abdullah premagal svojega protikandidata Asharafa Ghanija, nekdanjega rektorja Kabulske univerze. Afganistan je volitve izpeljal brez večjih incidentov, navkljub grožnam Talibanov in umikanju tujih vojaških sil. Talibani so uspeli s svojimi napadi onemogočiti glasovanje le na peščici podeželskih volilnih enot in tako niso mogli preprečiti visoke, 58 odstotne volilne udeležbe. Glasovale so tudi številne ženske, kar nakazuje da se država izvija iz primeža verskega fundamentalizma. Medtem ko rezultati volitev v Afganistanu že sprožajo vprašanja o morebitnih volilnih goljufijah obeh kandidatov, pa mednarodna skupnost po izvedbi volitev že špekulira o slabitvi moči Talibanov na tem območju. O poteku volitev nam je več povedal filozof, novinar in poznavalec razmer v Afganistanu Vasja Badalič.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Ukrajino znova pretresa val nasilnih protestov. Vse od ruske priključitve Krima na vzhodu države prihaja do naslinih demonstracij, ki zahtevajo priključitev vzhodnega dela Ukrajine Rusiji. Situacija je zelo resna, kar dokazujejo zasedbe številnih upravno-administrativnih poslopij v vrsti vzhodno ukrajinskih mest. Protesti so izbruhnili v Donecku, Karkiru in Luhantsku. V slednjem so protestniki vdrli v tamkajšnji varnostni štab in nemudoma izpraznili ves arzenal orožja. Ukrajinske oblasti za nastale nerede obtožujejo Rusijo, ki naj bi skrivoma podpirala nasilne izgrednike na ulicah ukrajinskih mest.

Na Madžarskem pa volitve niso presenetile. Znova je veliko večino glasov pobrala stranka Fidesz, ki jo vodi premier Viktor Orban. Fidesz si je s 45 odstotno podporo zagotovila kar 135 od 199 sedežev v madžarskem parlamentu in si tako zagotovila dvotretjinsko večino potrebno za spreminjanje ustave. Opozicija je dobila le 25 odstotkov, presenetljiv in strašljiv rezultat pa je z dosegla skrajno desničarska stranka Jobbik. Orban je Madžare prepričal predvsem z dosedanjim delom, ki poleg obračunavanja s komunistično preteklostjo vključuje tudi znatno zmanjšanje primankljaja bruto domačega proizvoda in sovražno nastrojenost do Judov in Romov.

Programski svet RTVS bo med šestimi kandidati izbiral novega generalnega direktorja. Potek volitev je sicer odvisen od odločitve sodišča v zadevi vložene tožbe za razveljavitev volitev s strani Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTVS, ki smatrajo podaljšanje roka za prijavo kot nelegitimnega zaradi dovoljšnjega nabora števila kandidatov. Med kandidati je sicer tudi Dimitrij Rupel.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je danes priredila novinarsko konferenco na temo novega nacionalnega reformnega programa Slovenije. Vlada s tem programom želi prekiniti nezadržno krčenje gospodarstva in ponovno doseči gospodarsko rast. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da je program pomanjkljiv in ideološko obremenjen. Mnenje o reformnih ambicijah naše države, nam je zaupal Goran Lukič.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

OFF so pripravili Martin, Tit in Jaša.