off brez samoironije
Savdska letala so po besedah iranskega zunanjega ministrstva bombardirala iransko veleposlaništvo v jemenskem glavnem mestu Sana. Medtem pa se vrstijo glasovi podpore Saudovi Arabiji v sporu z Iranom, ki ga je povzročila usmrtitev 47 posameznikov s strani savdskih oblasti. Kot zadnje v nizu so svojo podporo Rijadu izrazile vlade Katarja, Jordanije in Džibutija. Turški predsednik Recep Tayip Erdogan pa je usmrtitve označil za interno zadevo kraljevine. Erdogan je brez samoironije Iran obtožil hinavstva, saj po njegovih besedah iste osebe, ki glasno nasprotujejo usmrtitvi šiitskega klerika Nimr al-Nimra, hkrati finačno in vojaško pomagajo režimu sirskega predsednika Bašarja Al-Assada, ki ga Turčija vidi kot glavnega krivca za krvavo državljansko vojno. Ankara sicer že od samega začetka vstaj v sosednji Siriji podpira oboroženo opozicijo in vodi vojno proti Kurdom.
Medtem ko države izbirajo strani v savdsko-iranskem sporu, se iraški zunanji minister Ibrahim Jaafari ponuja kot mediator. Bagdad se želi izogniti dodatnemu poglabljanju šiitsko-sunitskega spora, ki bi lahko Irak še dodatno razklal po sektaških linijah. Svoje mediatorske usluge sta ponudili tudi Rusija in Kitajska. Slednja je na obisk v Saudovo Arabijo in Iran poslala namestnika zunanjega ministra Zhang Minga.
Po smrti guvernerja indijske zvezne države Jamu in Kašmir Muftija Mohamada Sayeeda bo danes ta položaj po pričakovanjih zavzela njegova hčerka in predsednica Ljudske demokratske stranke Mehbooba Mufti. S tem bo dinastija Mufti nadomestila dinastijo Abdulah, katere vladavino je leta 2002 prekinil prevzem oblasti s strani Mohamada Muftija.
V Kašmirju se nadaljuje tako mirni kot oboroženi upor proti indijskim oblastem, ki tam nadaljujejo vojaško okupacijo z več kot pol milijona pripadnikov vojske, policije in paravojaških milic. Indija skrbi tudi za podložnost tamkajšnjih političnih elit. Muftijeva Ljudska demokratska stranka na primer v večinsko muslimanskem Kašmirju vlada v koaliciji z največjo indijsko stranko BJP, ki prisega na ideologijo hindujskega nacionalizma. Mufti je v primerjavi s prejšnjimi kašmirskimi vladami nadalje omilil tudi zahteve glede avtonomije ozemlja.
Iz južne v srednjo Azijo. Kazahstansko gospodarsko ministrstvo je objavilo seznam državnih podjetij, namenjenih za privatizacijo do leta 2020. Na seznamu so se med drugimi znašli energetsko podjetje KazMunaiGaz, ki ima med drugim delež v Kašaganu, enemu največjih naftnih in plinskih polj na svetu; državno železniško podjetje; nacionalno rudarsko podjetje Tau-Ken Samruk, telekomunikacijsko podjetje KazakhTelekom in več letališč ter letalskih prevoznikov. Kazahstan je lansko leto prejel odobritev za milijardo dolarjev posojil s strani Azijske razvojne banke, v kateri prevladujejo zahodne države in Japonska.
Singapurska založniška hiša One Page je iz polic svojih knjigarn v Hong Kongu začela umikati knjige s politično občutljivo vsebino. Poteza sledi nepojasnjenim izginotjem petih vodilnih zaposlenih pri založniški hiši Mighty Current, ki je objavila več knjig o zasebnem življenju kitajskih političnih voditeljev. Tovrstne knjige so na kitajskem izven Hong Konga prepovedane in so priljubljene med kitajskimi turisti v bivši britanski koloniji. Trije od omenjenih ljudi so izginili med potovanji na Kitajskem, eden na Tajskem, zadnji pa v Hong Kongu.
Trgovanje na kitajskih borzah je bilo že drugič v tem tednu prekinjeno po tem, ko je vrednost delnic v pol ure od odprtja padla za več kot 7 odstotkov. Padec vrednosti delnic je posledica znižanja vrednosti kitajske valute juan, ki zbuja dvome v zmožnost mnogih podjetij za odplačevanje obveznosti. Hiter padec vrednosti delnic je sprožil avtomatsko prekinitev trgovanja, ki so jo kitajski regulatorji uvedli konec lanskega leta z namenom preprečevanja paničnih odprodaj premoženja. Kitajske oblasti so napovedale tudi podaljšanje omejitev glede prodaje delnic za tiste lastnike, ki si lastijo večji delež posameznega podjetja. Pretresi v Kitajskem gospodarstvu se že poznajo tudi drugod, na primer na brazilskih borzah, kjer kotirajo podjetja tamkajšnjega surovinskega sektorja, ki je v večji meri odvisen od kitajskega povpraševanja.
V sosednji Argentini podpredsednica Gabriela Michetti napoveduje čistko v državni upravi. V ponedeljek je tamkajšnja liberalna vlada odpustila 2000 zaposlenih v senatu, ki jih obtožuje, da so bili zaposleni po politični liniji in da so podporniki bivše socialdemokratske predsednice Kristine Kirchner. Zdaj napoveduje nadaljevanje čistke v širši javni upravi s pregledom pogodb o zaposlitvi 24 tisoč zaposlenih. Podpredsednica Michetti trdi, da bo zagotovo prišlo do novih odpuščanj, s katerimi se bodo znebili domnevnih “militantnežev”.
Kostariško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo prvo letalo kubanskih beguncev, ujetih na meji z Nikaragvo, vzletelo 12. januarja. Po dogovoru srednjeameriških držav bodo imeli Kubanci, ki so v Kostariko vstopili legalno, možnost nakupa kart za 555 ameriških dolarjev, ki bodo vključujevale prevoz do letališča, let do El Salvadorja ter avtobusni prevoz preko Gvatemale v Mehiko, kjer bodo dobili 20 dnevno tranzitno vizo. Letos je zaznati porast števila Kubancev, ki migrirajo v Združene države Amerike zaradi strahu, da bodo ob otopljevanju odnosov Washingtona in Havane ostali brez privilegijev, ki jim pripadajo po ureditvi iz časov hladne vojne, po kateri so Kubanci avtomatično upravičeni do azila, ko dosežejo teritorij ZDA. Na severni meji Kostarike se po nekaterih ocenah nahaja približno 8000 Kubancev.
OFF brez izjave sta pripravila Zwitter in vajenec Antun.
Prikaži Komentarje
Komentiraj