OFF Dela

Nemška vlada je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdila, da je bila večina izmed več kot 17.000 tožb beguncev, ki so Nemčijo tožili zaradi zavrnitve statusa begunca, razrešenih v prid beguncev. Tožnikom je bila namreč podeljena zgolj subsidiarna zaščita, ki jih je sicer obvarovala pred možnostjo deportacije, ne pa tudi status begunca. Ta bi jim omogočal več ugodnosti, med drugim takojšnjo možnost združitve z družino, do katere so osebe s statusom subsidiarne zaščite upravičene šele po dveh letih. Množično podeljevanje subsidiarne zaščite namesto statusa begunca se je v Nemčiji začelo marca letos. 90 odstotkom beguncev, ki so tožbe vložili, je sodišče pritrdilo.  

Unesco je sprejel z vidika Izraela sporno resolucijo o vzhodnem Jeruzalemu. Ta je Izrael razburila zaradi dela o izraelskem upravljanju verskih krajev v Jeruzalemu, ki je v resoluciji močno skritizirano, Izrael pa je najbolj zmotila uporaba zgolj muslimanskega poimenovanja za kompleks mošeje Al Aksa. V resoluciji so se znašle tudi obtožbe o uporabi nasilja s strani policije in vojske z namenom preprečevanja obiska omenjene mošeje muslimanom ter opis Izraela kot okupatorske sile. Vzhodni Jeruzalem, kjer se nahaja mošeja Al Aksa, je Izrael okupiral leta 1967, priključitev pa je s strani Združenih narodov obravnavana kot nezakonita. Izrael je z Unescom že prejšnji teden prekinil sodelovanje.

Unesco pa buri duhove tudi na drugem koncu sveta. Kitajska vlada se je kritično odzvala na odločitev Japonske, da zamrzne financiranje omenjeni organizaciji. Odtegljaj japonskih prihodkov je namreč sledil Unescovi odločitvi, da kitajske dokumente, ki popisujejo japonske pokole v mestu Nanjing v letih 1937 in 1938, uvrsti v arhiv, poznan kot “spomin sveta”. Japonska avtentičnosti omenjenih dokumentov namreč ne priznava. Tamkajšnja vlada je potrdila zamrznitev financiranja Unesca, ne pa tudi povezave s sprejemom omenjenih dokumentov.

Združeni narodi ugotavljajo, da so za smrtne žrtve med civilisti v afganistanski vojni v vedno večji meri odgovorne vladne sile. Te so od lanskega late narasle za več kot 40 odstotkov, skupno število ubitih civilistov pa pri okoli 2500 smrtnih žrtvah ostaja približno enako. Povečevanje civilnih žrtev vojne Združeni narodi pripisujejo predvsem vedno pogostejšim bojem v gosto naseljenih mestih. Talibi so namreč lani prvič od ameriške invazije uspeli za dober teden zavzeti enega izmed večjih mest Kunduz na severu države. Letos pa so že večkrat ogrozili vladni nadzor nad mesti na jugu države, med drugim nad glavnim mestom province Helmand Laškar Gah. Za večino civilnih smrtnih žrtev naj bi bili po podatkih Združenih narodov še vedno krivi Talibi. V zadnjih tednih v javnost curljajo tudi poročila, da se je v Katarju začel nov krog pogajanj med Talibi na eni in afganistansko vlado ter ZDA na drugi strani, a nobena stran obstoja pogajanj uradno ni potrdila.

Ekvadorsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so Julianu Assangeu, ustanovitelju portala WikiLeaks, na londonskem veleposlaništvu odklopili internet. Potrdili so tudi, da je to posledica vmešavanja WikiLeaksa v ameriške volitve. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je sicer izjavil, da podelitev zatočišča Assangeu še podpira, ne strinja pa se s kršenjem suverenosti držav in vpletanja ali podpiranja kandidatov na tujih volitvah. WikiLeaks, ki je objavil ukradeno elektronsko pošto iz kampanje Hillary Clinton, je torej krivec za odklop interneta svojemu ustanovitelju, hkrati pa je nezanemarljivo dejstvo, da je že sam Correa javno naznanil podporo omenjeni kandidatki.

Burundijski predsednik Pierre Nkurunziza je podpisal sklep o izstopu Burundija izpod jurisdikcije Mednarodnega kazenskega sodišča. Sklep je z veliko večino prejšnji teden podprl že parlament, proti sta bila zgolj dva poslanca. Burundi se je sicer aprila znašel na tapeti Mednarodnega kazenskega sodišča, ko se je začela preiskava o ubojih, mučenju, posilstvih in izginotjih predvsem političnih nasprotnikov trenutnega predsednika. Tovrstno nasilje se je začelo lani, ko se je predsednik potegoval za že tretji mandat, ob več sto tisoč prebeglih pa je bilo še 450 ubitih.

Družba Delo in sindikat Pergam sta podpisala hišno kolektivno pogodbo. Ta ureja vprašanja, ki so bila prej v domeni panožne in podjetniške pogodbe. Med drugim pogodba po besedah Dela prinaša višje izhodiščne plače ter spodbuja krajše bolniške odsotnosti. Z novo pogodbo so po besedah predsednika hišnega sindikata Dela, ki sicer sodi pod okrilje sindikata Pergam, Bogdana Jugoviča, zadovoljni tako zaposleni kot delodajalci. Vseeno pa niso našli konsenza glede vseh stvari, potrebnih urejanja. Jugovič:

Izjava

Sindikat novinarjev Slovenije, ki poleg Pergama zastopa dobro polovico zaposlenih, pa je v izjavi za javnost zapisal, da nov dogovor krepko zmanjšuje raven kolektivnih pravic. Izpostavili so denimo novo tarifno lestev osnovnih plač, ki v primerjavi z dejansko ravnijo osnovnih plač zdaj delodajalcu omogoča zmanjšanje teh za v povprečju 38 odstotkov. Od junija 2015, ko je vajeti Dela prevzela družba FMR, je delo izgubilo 25 novinarjev, hkrati pa je po navedbah sindikata prikrito zaposlenih najmanj 50 novinarjev.