OFF deportacije prosilcev za azil

Kosovski premier Albin Kurti je predstavil šest pogojev za vzpostavitev srbskih občin na Kosovu. Tako imenovana zveza srbskih občin se bo morala uskladiti s kosovsko ustavo in veljavnimi kosovskimi zakoni. Občine ne smejo biti zgolj skupnost enega naroda in morajo temeljiti na vzajemnosti med državama. Poleg tega morajo Srbi na severu Kosova izročiti nezakonito orožje in ukiniti vse »nezakonite strukture Srbije«. Tako je Kurti že decembra označil delovanje kosovskih Srbov, ki so na mejnih prehodih med državama postavljali barikade. Poleg tega je zahteval vzpostavitev normalnih odnosov med državama. Za srbske oblasti najbolj kontroverzna Kurtijeva zahteva je, naj srbski predsednik Aleksandar Vučić umakne pisma, v katerih je od petih članic Evropske unije zahteval zavrnitev prošnje Kosova za članstvo v Evropski uniji. Predlog Unije, znan kot francosko-nemški predlog, namreč v zameno za vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu od Srbije pričakuje, da ne bo blokirala vstopa Kosova v mednarodne organizacije. Četudi Beograd uradno ne bi priznal neodvisnosti Kosova, bi jo s tem priznal posredno. Ko je Vučić na včerajšnji izredni seji parlamenta predstavil predlog Evropske unije, je izbruhnilo nasilje. Poslanci opozicije, ki je še bolj desna od Vučića samega, so se začeli prerivati, sejo so nadaljevali po 15-minutni prekinitvi. Vzpostavitev srbskih občin na Kosovu je leta 2013 omogočil bruseljski sporazum. Srbske in kosovske oblasti se od takrat ne morejo poenotiti glede pristojnosti občin. Tem kosovska oblast ne želi podeliti izvršne oblasti, saj bi to ogrozilo kosovsko državno suverenost.

Kosovska vlada je medtem sprejela odločitev o razlastitvi lastnikov zemljišč na dveh lokacijah na severu Kosova. Razlastitev je potrebna zaradi dveh infrastrukturnih projektov v javnem interesu. V Drenu so Srbi proti projektu širitve ceste organizirali protest. Trdijo, da gre za nelegalno razlastitev.

V Veliki Britaniji poteka stavka strojevodij. Stavko sta organizirala sindikat strojevodji Aslef in sindikat pomorskih ter transportnih delavcev. Zaradi stavke 12 tisočih delavcev je danes prekinjenih 15 pomembnejših železniških povezav. Zaprti sta tudi dve večji londonski postaji: London bridge in Victoria. Sinikata zahtevata zvišanje plač za strojevodje in izboljšanje pogojev dela. Gre za delno nadaljevanje stavke, ki je potekala v sredo. Stavki transportnih sindikatov sta se tedaj pridružila sindikata učiteljev in carinikov, stavkalo je pol milijona ljudi. Transportna sindikata s stavko nadaljujeta, ker vlada njunih zahtev ni sprejela. Premier Rishi Sunak je dejal, da si zvišanja plač ne morejo privoščiti zaradi inflacije. 

Ameriški kongres, v katerem ima večino republikanska stranka, je z 218 glasovi za in 211 glasovi proti iz kongresnega odbora za mednarodne odnose izključil demokratsko predstavnico Ilhan Omar. Povod za odstavitev so bile njene kritike kongresa, ki je po njenem mnenju izražal prekomerno podporo Izraelu. Kongresnica je Izraelu naklonjenim politikom očitala, da delujejo na podlagi finančnih interesov. Po mnenju Omar je razlog za njeno odstavitev republikanska nenaklonjenost do tega, da je bila v kongresni odbor izvoljena muslimanska priseljenka iz Afrike. 

Perujski parlament je zavrnil predlog zakona predsednice Dine Boluarte, ki bi predsedniške in kongresne volitve prestavil z aprila 2024 na letošnji oktober. Poleg tega je kongres, v katerem imajo večino desne stranke, zavrnil predlog posvetovalnega referenduma o novi ustavi. Odkar je pred dvema mesecema Boluarte postala predsednica v Peruju potekajo protesti, v katerih sta policija in vojska ubili skoraj 60 ljudi. Protesti so posledica odstavitve in aretacije predsednika Pedra Castilla. Glavna zahteva protesnikov so predčasne kongresne in predsedniške voltive.

Albanska opozicija je vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo glede domnevnega podkupovanja nekdanjega agenta ameriškega Zveznega preiskovalnega urada, znanega kot FBI. Po trditvah opozicije, ga je podkupila vlada Edija Rame, ki trdi, da do podkupovanja ni prišlo. Cilj preiskave je raziskati povezave med Ramo in nekdanjim agentom Charlesom McGonigalom ter ugotoviti, ali je vlada javni denar uporabljala za rušenje opozicije. Ta je bil v ZDA  obtožen ilegalnega sodelovanja z ruskim oligarhom.

Policija je iz Centra za tujce v Pakistan deportirala dva prosilca za azil. Pakistanska državljana sta bila deportirana kljub temu, da sta bila v postopku pridobivanja mednarodne zaščite. Medtem ko je oseba v postopku, je njena deportacija prepovedana. Po pisanju Ambasade Rog je inšpektor enemu izmed prosilcev ponudil, da ga izpusti iz pripora, v katerem je bil neupravičeno, če se odpove prošnji za mednarodno zaščito. Brez pravnega zastopnika se je prosilec za azil odpovedal prošnji za azil. Upravno sodišče je kasneje ugotovilo, da je bil postopek izveden nepravilno in da je bil prosilec zaveden v to, da se odpove svojim pravicam. Ugotovitev sodišča in nadaljnjo postopanje Centra za tujce pojasni Miha Blažič. 

Izjava

Pred deportacijo sta bila prosilca za azil nameščena v Centru za tujce, čeprav bi morala biti v azilnem domu.

Izjava

V Centru za tujce in na notranjem ministrstvu komentarja glede nepravilnosti pri deportaciji niso želeli podati. Po tem, ko nas je uslužbenec na ministrstvu napotil na policijo, smo v redakciji skušali doseči tudi njih, vendar policije do zaključke redakcije nismo uspeli priklicati.

Trinajst policistov je osumljenih storitve kaznivih dejanj pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021. Razloge za sum je po izjavi [vršilca dolžnosti] generalnega direktorja policije Boštjana Lindava policija odkrila po podrobni analizi dveh poročil o izrednem nadzoru varovanja protestov. Policija sumi vrsto kaznivih dejanj, med katerimi so protipravni odvzem prostosti, kršitev človeškega dostojanstva, zloraba uradnega položaja in kaznivo dejanje nevestnega dela. Primere je policija predala posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva. Po navedbah policije so med osumljenimi štirje vodstveni delavci na policiji.

Državni zbor je potrdil novelo zakona o državni upravi. Vlada bo tako lahko začela delovati v skladu z določili zakona o vladi, ki je bil na referendumu potrjen novembra. Zakonska novela opredeljuje pristojnosti ministrstev, kar vključuje prenos dela na nova ministrstva. Poleg tega bo vlada lahko začela urejati tudi možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot. Če bo tak sklep sprejet, bodo preobremenjene upravne enote del svojega dela lahko prenesle na manj obremenjene enote.

OFF je pisala vajenka Neva, pomagala je Ajda.

Vir fotografije: Ambasada Rog, facebook