OFF Dnjestra

Aktualno-politična novica
9. 10. 2020 - 15.00
 / OFF

Intervju s sociologim in aktivistom Andrejem Holmom
 / 19. 7. 2016
Eno izmed zadnjih radikalnolevičarskih skvoterskih oporišč v Berlinu na Liebigovi ulici 34 je padlo. V jutranjih urah je 1500 policajev s silo izselilo 57 anarho-kvir-feministov, ki so se zabarikadirali v znamenito skvotersko poslopje. Ob bojih na Liebigovi 34 je protestiralo še približno 1500 podpornikov svobodnega prostora v Berlinu, ki so se tudi sami vključili v pretep ali pa so jih v tega vključili policaji. Še pred začetkom policijske akcije so aktivisti, ki se zbirajo na Liebigovi 34, pripravili diverzijo s podtaknjenim požarom na postaji podzemne železnice Tiergarten, a jim policijske formacije, sestavljene iz policajev osmih zveznih držav, ni uspelo dovolj močno zmesti. 

Moldavija ima dve vladi, obe trdita, da sta legitimni
 / 14. 6. 2019
Poleg berlinskih levičarjev se s policaji, natančneje enim policajem, ukvarjajo obveščevalne službe v Moldaviji. Andreja Amarfija, lokalnega policista v mestu Floresti ob notranji meji med Moldavijo in državo v državi, Pridnjestrsko republiko, so ugrabili neznanci z oznakami KGB. Kratica z zloveščim pridihom preteklega časa označuje pripadnike pridnjestrske tajne službe. Moldavsko notranje ministrstvo je mobiliziralo vse razpoložljive sile, da policista vrnejo na varno stran reke Dnjester, natančni razlogi za ugrabitev pa še niso znani. Vse kaže, da gre za redno provokacijo ob meji mednarodno nepriznane separatistične državne tvorbe. Pridnjestrska republika se je namreč ob razpadu Sovjetske zveze leta 1992 po vojni z Moldavijo s podporo Rusije osamosvojila, a do dandanes ostaja znotraj meja Moldavije.

O umoru drugega najpomembnejšega človeka v Iranu
 / 3. 1. 2020
Smrt osemdesetletnega iranskega narodnega pevca Mohamada-Reze Šadžarjana je na ulice Teherana kljub protivirusni omejitvi združevanja pognalo nekaj tisoč oboževalcev, ki so ob prepevanju zimzelenih popevk, kakršno slišite v ozadju, vzklikali »smrt diktatorju«. Med uličnim slovesom od pevca, ki je ob povolilnih protestih leta 2009 kot ena izmed prvih javnih osebnosti stopila na stran demonstrantov, je iranska nevladna organizacija NetBlocks Internet Observatory zasledila številne motnje v internetni povezavi. Nemara je do motenj prišlo, ker je javno izražanje žalosti ob smrti narodnega pevca delovalo bolj kot protest proti trenutni vladi in vrhovnemu voditelju islamske republike Iran, ajatoli Aliju Hosseiniju Hameneju.

Pragmatično uporabljanje praznikov za dosego političnih ciljev v Bosni in Hercegovini
 / 15. 1. 2019
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine je odločila, da stranka Zedinjena srbska ne bo smela sodelovati na lokalnih volitvah sredi novembra. Predvolilni reklamni spot srbske nacionalistične stranke v Republiki Srbski naj bi vseboval sovražni govor.

Izjava

Vodstvo stranke sicer zanika, da gre za predvolilni spot, temveč za redno delovanje, prepoved sodelovanja na volitvah pa naj bi kršila njihove ustavne pravice. Nič ne de, Zedinjeni srbski so se v mestu Trebinje znašli s pomočjo koalicijske pogodbe s Stranko združenih upokojencev, ki jim tako kot novemu političnemu subjektu omogoča kandidiranje na volitvah v tamkajšnji občini.

Iz »abenomike« v »sugonomiko«
 / 15. 9. 2020
Slovensko-japonski odnosi se zaenkrat zaradi rastlinja ne bodo krhali. Nacionalni inštitut za biologijo je odločil, da nasad japonskih češenj, ki jih je leta 2000 pomagala zasaditi princesa Sajako, lahko ostane ob Večni poti, kljub gradnji nove stavbe biotehnološkega stičišča. Drevesa bodo sicer po vsej verjetnosti zaradi neposredne bližine gradbišča utrpele določeno škodo, a veliko bolj tvegano bi jih bilo presajati. Genetsko raznovrstnost na stran, dotične češnje so bile diplomatsko darilo Sloveniji, o njihovem stanju pa mora japonsko veleposlaništvo vsakoletno poročati, zato bi njihovo uničenje lahko škodilo mednarodnim odnosom. Diplomatski pomen japonskih češenj predstavi Luka Culiberg, predstojnik oddelka za azijske študije filozofske fakultete v Ljubljani.

Izjava

Okostnjaki padajo iz omar nekdanjega Hotela Diana v Murski Soboti, saj je stečajna upraviteljica družbe Hotel Diana Danica Čuk objavila izredno poročilo. V njem lahko preberemo, da nekdanji direktor hotela Boštjan Serec in lastnica družbe Jasna Klepec od februarja do junija, ko je šlo podjetje v stečaj, nista niti poračunala, kaj šele nakazala plače delavcem. Še več, od marca vodstvo ni odprlo pošte, v kateri se skrivajo pozivi finančne uprave k predložitvi obračunov DDV, pozivi sindikata k predložitvi podatkov o delavcih, bolniški listi za delavce in številni opomini za plačilo zapadlih računov. Vendar to še ni vse, če pokličete v naslednjih petnajstih minutah boste izvedeli, da je družba Hotel Diana podjetju Makama prodala opremo, ki sploh ni bila v njeni lasti, kasneje pa je hotel to isto opremo najemal za uporabo. Prodana in najeta oprema je našla svoj dom, saj jo je stečajna upraviteljica vrnila podjetju Heta, ki je Hotelu Diana oddajalo prostore. 

Za konec OFF-a še vaša in naša najljubša rubrika: svežnji ukrepov in paketi pomoči gospodarstvu in ljudem:
Notranji minister Aleš ni-več-v-odstopu Hojs je svojim ljubim državljanom sporočil nove odločitve v zvezi z zajezitvijo preklicane epidemije novega koronavirusa. Naša nova realnost je tretji del oranžne faze, torej na meji z rdečo fazo. Če vam to nič ne pove, ne skrbite, vladni govorec Jelko Kacin bo že vse razložil ob pravem času. Zaenkrat moramo paziti, da se ne združujemo v več kot desetčlanskih skupinah, razen če nam to pisno dovoli Nacionalni inštitut za javno zdravje. Največja javna zbirališča, kot so šole in gostinski obrati, zaenkrat ostajajo odprti. Vseeno pa vas lahko skrbi, če ste se namenili v večernih urah protestirati proti vladi - minister Hojs obljublja doslednejše policijsko popisovanje in inšpekcijsko kaznovanje.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness