OFF Dobrih namenov

Zdi se, da turškemu premierju Recepu Tayyipu Erdoganu sreča ni naklonjena. Po rudarski nesreči v mestu Soma, v kateri naj bi po dosedanjih podatkih umrlo 282 ljudi, so izbruhnili protesti po vsej deželi, ki so ponovno zahtevali odstop vlade. Ko je osovraženi vodja želel izkazati sožalje družinam ponesrečenih, ga je napad množice prisilil, da se je umaknil v zavetje lokalnega supermarketa. Protestniki od vlade zahtevajo, da prevzame odgovornost za največjo delovno nesrečo v turški zgodovini. Obtožbe vlade niso neosnovane, vladajoča desna stranka premierja Erdogana Pravičnost in razvoj ima tesne vezi z rudarskim lobijem. Direktor podjetja, ki je upravljalo nesrečni rudnik, je namreč sodelavec stranke, zato mnoge obtožbe nesreče letijo ravno na Erdogana, ta pa pričakovano odgovarja z “nesreče se dogajajo”.

Katar se je odzval na kritike nevladnih organizacij o zaposlovanju migrantskih delavcev in pripravlja novo zakonodajo, ki naj bi ukinila ali vsaj strogo omejila tako imenovani sponzorski sistem Kefala. Ta delavca zaveže njegovemu delodajalcu, ki jamči za njegov pravni status, zaposleni pa mora za izhod iz države dobiti njegovo dovoljenje. V realnosti to pomeni, da je delodajalec pogosto zaplenil potni list delavca, kar ga je vrglo v še hujši izkoriščevalski odnos. Po novem predlogu naj bi nadzor nad migrantskimi delavci prevzelo notranje ministrstvo in ne več delodajalec, poleg tega pa delavec ne bi bil zavezan le enemu zaposlovalcu, ampak bi lahko prosto vstopil na trg dela. Poleg teh predlogov so na mizi še ideja o elektronskem nadzoru rednega plačila in višje kazni za zaplembo potnega lista zaposlenega.

Nedavno poročilo nevladne organizacije Zdravniki za človekove pravice opozarja na število napadov na zdravstvene ustanove in delavce v sirski vojni. Organizacija je zabeležila 150 napadov na 124 ustanov, število smrti med zdravstvenim osebjem pa ocenjujejo na 460, večinoma žrtev bombnih napadov. Za več kot devet desetin naj bi bila kriva režimska vojska, vendar pa število opozcijskih napadov narašča. Levji delež vojne kot ponavadi pretrpi civilno prebivalstvo, o čemar priča tudi podatek, da naj bi na okupiranih območjih, ki nimajo dotoka zdravil, hrane in vode, živelo 240.000 ljudi.

Nadaljujemo s situacijo v Sirji. Ameriški predsednik Barack Obama se je srečal z vodjem opozicije in predsednikom Sirske nacionalne koalicije Ahmadom Jarbo, vendar pa je bil njun pogovor bolj kot ne predstava, ki situacije v Siriji ne spreminja. Srečanje se je zgodilo potem, ko je v javnost pricurljala neuradna informacija, da naj bi Ahmad v pogovoru z zunanjim ministrom Johnom Kerryjem zaprosil za protiletalsko orožje, s katerim bi sirska opozicijska vojska lahko vrnila udarec letalskim napadom Assadovega režima. Vendar pa je Bela hiša tovrstna vprašnja zavrnila z odgovorom, da je tveganje, da bi protiletalsko orožje prišlo v Američanom sovražne roke, preveliko.

Potem ko nigerijski oblasti ni uspelo omejiti grožnje islamistične skupine Boko Haram, so orožje v svoje roke vzeli prebivalci vasi Kalabalge severno od glavnega mesta Maiduguri regije Borno. Vaščani, ki so bili predhodno obveščeni o prihajajočem napadu, so v zasedi napadli skupino pripadnikov teroristične skupine. Po poročanjih naj bi v napadu padlo 41 članov Boko Haram, 10 pa jih je bilo zajetih.

V februarju je zimbabvejska vlada preselila 20.000 državljanov zavoljo gradnje jezu na reki Tokwe, sedaj pa jim grozi še z omejitvijo dostave hrane, v kolikor ne pristanejo na delo na plantaži sladkornega trsa, ki pa je v skupni lasti vladajočih strank Zimbabvejska nacionalna unija in Patriotska fronta ter poslovneža in političnega podpornika Roberta Mugabeja Billya Rautenbacha. Od 3000 preseljenih družin vlada zahteva, naj za stranko pridelujejo etanol. K temu jih sili državna odločba, ki določa, da mora neosvinčen bencin vsebovati vsaj pet odstotkov lokalno pridelanega etanola.

Evropska ombdusmanka Emily O'Reilly je napovedala preiskavo o sestavi strokovnih skupin, na katere se v svojem delu opira Evropska komisija. Odločitev prihaja po objavi poročila nevladne organizacije Alter-EU, ki opozarja, da je bilo v zadnjih svetovalnih skupinah, ki jih je ustanovila komsija, več predstavnikov velikih podjetij kot skupno vseh predstanikov ostalih delničarjev. Težava je, ker Evropska komisija nima jasnih pravil, kako naj bodo strokovne skupine sestavljene, kar delo Evropske komisije izpostavlja korupcijskemu tveganju. Raziskava je prva te vrste, vendar pa naj rezultati ne bi bili zakonsko zavezujoči. Več naj pove Gudi Gadisman iz pisarne evropskih ombudsmanov.

Izjava v posnetku

Pred prihajajočim referendumom o arhivski noveli se je volilni komisiji prijavilo sedem organizatorjev. Med njimi je jasno pobudnica referenduma SDS, nasporti pa se držijo še vedno Pozitivna Slovenija in neumorni Socialni demokrati. Poleg njih bi radi slišali še zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Krščanski socialisti Slovenije. Poleg njih se bodo kampanji pridružili še zavedni borci za ljudske pravice iz civilne družbe, prijavo sta tako oddala še društvo Davkoplačevalci se ne damo in Združenje v gibanju OPS - osveščeni prebivalci Slovenije.

Danes pa bo v Trubarjevi hiši literature ob pol šesti potekalo predavanje izraelskega aktivista Ronnieja Barkana o razreševanju izrealsko-palestinkega konflikta v organizaciji skupine Gibanje za pravice Palestincev BDS. Več o dogodku in gibanju BDS nam pove članica gibanja Nada Pretner.

Izjava v posnetku

Kdor je še dvomil o moči krize, naj bo danes prepričan o nasprotnem. Vlada je namreč Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve naložila, naj za potrebe socialno ogroženega prebivalstva sprosti hrano in državne rezerve. Vrednost hrane naj bi bila dobrih 1,25 milijona evrov brez DDV, ki bo razdeljena Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas. Vlada naj bi se za ta ukrep odločila po tem, ko je bila motena preskrba zaradi ustanovitve novega Sklada evropske pomoči za najbolj ogrožene za obdobje od leta 2014 do 2020. Paketi novega sklada naj bi bili na policah do jeseni.

OFF je pripravil Jošt.